"Z rebalansom v splošnem proračuna bistveno ne spreminjamo," je povedala vodja urada za finance in proračun Mateja Cekić. Veljavni proračun je zastavljen v višini rekordnih 194,629 milijona evrov, v predlogu sprememb pa znaša 194,485 milijona evrov.

Na prihodkovni strani so med drugim morali črtati načrtovani prihodek od koncesije za vodno pravico, od koder so pričakovali milijon evrov. Za letos je namreč ministrstvo za naravne vire in prostor zaradi neugodnih hidroloških razmer v preteklem letu in sprejetega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo spremenilo sistem tega financiranja in Maribor tako od tod prejme le še nekaj več kot 80.000 evrov.

Za pol milijona evrov je manj prihodkov v občinsko blagajno od parkirnin. Kot je pojasnila Cekić, so za letos načrtovali večje spremembe pri zaračunavanju parkirnin, med drugim uvedbo plačljivega parkiranja v soboto, a se mestni svet ni strinjal s tem.

Zaradi nasprotovanja mestnih svetnikov predlaganim podražitvam tudi na drugih področjih in "malo optimističnega načrtovanja" je bilo treba v rebalansu med drugim zagotoviti dodatna dva milijona evrov za izvajanje osnovne dejavnosti vrtcev. "Ker so bile podražitve sprejete kasneje in z nižjimi odstotki," je pojasnila Cekić.

Nekaj manj kot dva milijona evrov so morali dodati za subvencioniranje mestnega avtobusnega prometa in Pohorske vzpenjače. Pri avtobusnem prometu je vključeno tudi plačilo dodatnega zavarovanja delavcev, ki ga vrsto let niso plačevali. "Na podlagi novega pravnega mnenja se mora to za nazaj plačati. To je 500.000 do 600.000 evrov letno na dve leti," je povedala Cekić.

Posledično so med drugim zmanjšali sredstva za investicijsko vzdrževanje šol, vrtcev in športnih objektov, del predvidenih sredstev za obnovo Lenta se prenaša v naslednje leto.

Na seji v četrtek bodo mestni svetniki med drugim obravnavali še poslovanje Javnega holdinga Maribor, ki so ga preložili s prejšnje seje, ter odlok o nadaljnjem upravljanju mariborskega zavetišča za zapuščene živali.

Župan Saša Arsenovič je povedal, da bo zavetišče še naprej upravljalo komunalno podjetje Snaga, a po nekoliko spremenjenem modelu. "Pozvali smo že ostale občine, da v tej zgodbi bolj tvorno, tudi finančno in organizacijsko, sodelujejo. Zaposleni tam ostajajo, koncesije pa nam ni treba več podeliti, saj je v vmesnem času prišlo do spremembe v Snagi, ki je postala 100-odstotno javno podjetje," je dejal.

V prihodnje pričakuje vključevanje drugih dejavnosti na območje na Teznem, kjer je zavetišče, da bi tako olajšali upravljanje z njim. "Želimo si, da območje okoli azila postane bolj odprt prostor, kjer bi se srečevali še iz drugih razlogov," je povedal mariborski župan.
Snagi, ki deluje pod okriljem Javnega holdinga Maribor, se konec leta izteče obstoječa koncesija za upravljanje zavetišča. To po poročanju časopisa Večer že vrsto let obratuje z izgubo, ki se je lani povzpela na okoli minus 200.000 evrov.