Prostovoljstvo je nepogrešljiv del družbe v vsaki občini, saj nudi ključno oporo številnim dejavnostim. "Številne stvari, ki so nam morda samoumevne, so tu zaradi prostovoljcev," je na srečanju prostovoljskih organizacij in služb Mestne občine Maribor povedala Tjaša Arko iz Slovenske filantropije in dodala: "Koliko otrok ne bi izdelalo razreda, če jim ne bi pomagali prostovoljci? Kakšen bi bil obisk gora brez označenih planinskih poti? Kakšni bi bili festivali brez prostovoljcev? Kako bi se spopadali z epidemijo brez TOM-telefona ali pomoči društev upokojencev, Humanitarčka ali UPornika? Kaj bi brez ljudskih pevcev in drugih navdušencev, ki skrbijo za ohranjanje slovenske tradicije?"

"Sploh se ne zavedamo, kaj vse počnejo prostovoljci in kako bogatijo naš prostor, zato je prav, da imamo takšne dogodke, kot je današnji," je Arko povedala za STA ob robu srečanja, ki je v okviru Festivala prostovoljstva v Mariboru potekalo na vrtu enega od mariborskih muzejev. Po njenem mnenju je prostovoljstvo izjemnega pomena tudi za same prostovoljce, ki tako nabirajo nove izkušnje, znanja in prijateljstva. "Na takšen način so ljudje aktivni. Če tega ne bi bilo, bi, recimo v času trenutne epidemije covida-19, zavladala apatija," je prepričana.

Status prostovoljcev dobro urejen, treba bi bilo poskrbeti še za ureditev položaja mentorjev

Status prostovoljcev je v Sloveniji po njenih ocenah dobro urejen, bi bilo pa treba poskrbeti za ureditev položaja koordinatorjev in mentorjev prostovoljcev oziroma vseh tistih, ki v različnih organizacijah skrbijo za utečenost prostovoljnega dela. "Če je to samo na prostovoljni bazi, se včasih zgodi, da ko tega človeka več ni, se sistem ustavi. Sploh ko prostovoljci delajo z ranljivimi skupinami ali ko so prostovoljci mladi, je mentor ključna oseba," je pojasnila. Velikokrat imajo prostovoljske organizacije tudi težave s prostori za izvajanje svojega dela, zato je posluh lokalnih ali nacionalnih oblasti na tem področju zelo dobrodošel.

Po besedah Urške Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže, koordinatorice Mreže prostovoljstva v Mariboru, želijo s povezovanjem prostovoljskih organizacij in občinskih služb vzpostaviti sistemske pogoje za ureditev prostovoljstva na lokalni ravni, tudi s sprejetjem strategije razvoja prostovoljstva v Mestni občini Maribor. "Poleg vzpostavitve konkretne strukturne podpore bi sprejetje strategije predstavljalo tudi prepoznavanje pomena prostovoljstva v družbi, ki ni aktualno samo v času kriz, ampak prostovoljci vsak dan delajo na različnih področjih," je povedala. Tadeja Dobaj z Zveze prijateljev mladine Maribor je poudarila pomembno vlogo Slovenske filantropije, ki nudi organizacijam nujno potrebno strokovno pomoč pri izvajanju prostovoljstva.

Prostovoljstvo kot nabiranje izkušenj za nadaljnjo poklicno pot, priložnost za socialno aktivacijo

Eden od prostovoljcev v društvu IndiJanez, ki pomaga pri organizaciji kulturnih prireditev, je poudaril, da je to delo pomembno tudi za njegovo nadaljnjo poklicno pot, saj si tako nabira dragocene izkušnje in stike.

Predstavnica Društva študentov invalidov Alenka Bera Gajšt pa je dejala, da je prostovoljstvo ne le dragocena pomoč ljudem s posebnimi potrebami, ampak tudi priložnost za te ljudi za lastno aktivacijo. "Želimo namreč, da so tudi ljudje s posebnimi potrebami čim dejavnejši in tako prispevajo k družbi, saj se tako znebijo občutka, da so v breme ali napoto," je dejala.

Med prostovoljskimi organizacijami, ki so dejavne v Mariboru, so med drugim še TOTI DCA, Hiša!, Kinološko društvo za reševalne pse REPS, Mariborska kolesarska mreža, Dnevni center za otroke in mladostnike Pika in Salezijanski mladinski center.