Po prvih neuradnih podatkih je prišlo do samovžiga v hali z nenevarnimi odpadki, kjer v Surovini skladiščijo alternativno gorivo iz odpadkov.

Gašenje, v katerem je sodelovalo okoli 250 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, je poleg vetra oteževalo dejstvo, da se je streha hale zaradi vročine sesedla sama vase in s tem otežila dostop gasilcem.

To je bil že tretji požar na tem območju v zadnjem tednu dni, s tem da sta bila prva dva manjša. Direktor Surovine Jure Fišer je danes znova zagotovil, da med zagorelimi ni nevarnih odpadkov in da odpadke skladiščijo v skladu z zakonodajo in preostalimi predpisi.
Po prvih nestrokovnih ocenah policije je požar povzročil za okoli tri milijone evrov škode.

Zagorela je namreč povsem nova skladiščna hala v velikosti 50 krat 70 metrov, ki so jo postavili po obsežnem požaru v Surovini leta 2013.

Goreti so začeli skladiščeni predelani biološki odpadki, pripravljeni za trdo gorivo, požar pa se je hitro razširil še na zunanjo deponijo.

V Mariboru je bila v ponedeljek zvečer zaradi požara v Surovini močno presežena vsebnost prašnih delcev PM10 v zraku. Danes pa je po zagotovilih ministrstva za okolje raven delcev PM10 enaka kot pred požarom in običajna za območje Maribora.

O problematiki bodo razpravljali tudi mestni svetniki

Mariborski župan Saša Arsenovič je ob današnjem obisku prizorišča novega požara v podjetju Surovina izrazil zaskrbljenost zaradi dodatnega onesnaženja zraka v mestu.

Ob tem je poudaril, da pri Surovini ne gre za javno podjetje v lasti občine, pač pa za samostojno gospodarsko družbo, ki opravlja dejavnost ravnanja z odpadki. "Tudi njim pa ni lahko, saj vemo, da se z odvozom zapleta tako na državni kot na mednarodni ravni," je dejal župan, ki meni, da je tokratni požar še en signal več, da je treba čim prej razmisliti o termični obdelavi odpadkov.

Kot je dodal, so državni organi in inšpekcije na delu, podjetje pa mora poskrbeti za to, da ne bo življenje ljudi v Mariboru zaradi njih slabše.

Glede pobude nekaterih svetniških skupin za sklic izredne seje o omenjeni problematiki, za kar naj bi bilo zbranih tudi že dovolj podpisov, je Arsenovič dejal, da bodo o tem zagotovo razpravljali na redni seji. "Če bodo zahtevali izredno sejo, pa bodo predlagatelji morali predložiti ustrezno gradivo in vedeti tudi, o čem se bomo pogovarjali. Mi delamo vse, kar je potrebno, in mislim, da pri tem izredna seja ne bo pomagala," je dejal mariborski župan.

Po drugi strani pa Arsenovič povsem razume Tezenčane, ki so že začeli podpisovati peticijo, saj ne gre samo za njih, pač pa je v ponedeljek dim vonjal ves Maribor. Zato gre za težavo vsega mesta in smeti, ki vse bolj postajajo težava, meni župan, ki pričakuje hitro ukrepanje države tako pri odvozu smeti kot pri dolgoročnih rešitvah.

Ob tem je spomnil, da so tudi njihovi odloki jasni in da nihče, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne sme okolja dodatno obremenjevati. Zato kakšen nov odlok po njegovem mnenju ni potreben, saj imajo to že vse zapisano.

Težava je sistemska: kopičenje odpadkov

Direktor Surovine Fišer zagotavlja, da med zagorelimi ni nevarnih odpadkov in da odpadke skladiščijo v skladu z zakonodajo in drugimi predpisi. "Zaradi trenutnega stanja na področju odpadkov v Sloveniji smo imeli pri svojem delovanju sprejete vse preventivne ukrepe in kljub 24/7-urni požarni straži z rednimi obhodi kritičnih lokacij tega nismo mogli preprečiti, saj je požar nastal hipoma in v velikih razsežnostih," so poudarili v podjetju.

Težave so po njihovih besedah na širši, sistemski ravni. "V Sloveniji kljub nenehnim opozarjanjem in apeliranjem na državne institucije glede problematike na področju odpadkov nimamo lastnih rešitev za termično izrabo dela odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. V Surovini prevzemamo skrb za ravnanje z odpadki v več kot 15.000 slovenskih podjetjih. Že od novembra naprej čakamo na izvozna dovoljenja, ker se je Madžarska odločila, da jih ne izdaja. Odpadki se predolgo skladiščijo, kar povečuje možnost za nastanek požarov," so dodali.

Na okoljskem ministrstvu odgovarjajo, da bo država poskrbela za odpadno embalažo, ki je niso odpeljale družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Sistemsko naj bi zadeve rešila novela zakona o varstvu okolja, ki jo je pripravil odhajajoči minister Simon Zajc in čaka njegovega naslednika.

Posneteki očividcev: