Župan Andrej Fištravec je na tiskovni konferenci pred obravnavo proračuna (tega naj bi prvič obravnavali 23. decembra) pojasnil, da proračuna še niso sestavili, saj ga s takimi financami ne morejo. Fištravec je pojasnil, da za zdaj zbirajo različne podatke o možnostih za naslednji dve leti, ki pa kažejo le na to, da so razmere zelo težke.

"V tem trenutku je razkoraka za okoli 17 milijonov evrov, ta denar pa moramo najti iz drugih virov, ki v osnovi niso namenjeni zakonsko obveznim programom. Zaradi tega zmanjkuje denarja za druge občinske programe, ki dajejo sok življenja v mestu," je dejal Fištravec.

V praksi to pomeni, da bodo iz proračuna izpadli vsi programi s področja kulture, šolstva, sociale. To pa pomeni, da je ogroženo delovanje socialne kuhinje, materinskega doma, varne hiše, letovanje otrok z zdravstvenimi indikacijami, programi enkratne socialne pomoči, Glazerjeve nagrade, prispevek za Borštnikovo srečanje, javna dela, denarja ni niti za programe nevladnih organizacij, je našteval župan.

Prihodkov za 87 milijonov, zakonsko določenih odhodkov za 79
Direktor mestne uprave Damjan Lah je za nastale razmere okrivil pretekle mestne oblasti, ki so občino upravljale nad njenimi finančnimi zmožnostmi - že nekaj zaporednih let namreč prihodkovna stran MOM-a ne sledi odhodkovni, pravi. Prihodki tako skoraj ne dosegajo niti zakonskih obveznosti mestne občine - ti so ocenjeni na 79 milijonov evrov, načrtovani prilivi za leto 2015 pa so za zdaj ocenjeni na 87 milijonov evrov. Od teh je treba odšteti štiri milijone evrov za poplačilo dolgoročnih posojil, okoli 5,5 milijona evrov za poplačilo izgubljenih tožb, tako da jim za občinske programe in investicije ne ostane praktično nič.

"V Mariboru ne moremo več razmišljati, koliko cest bomo obnovili, kakšno razsvetljavo bomo imeli in koliko kilometrov vodovoda bom napeljali v naslednjih dveh letih. V resnici se pogovarjamo o tem, kakšen kos kruha bomo lahko odrezali občanom. Če je bil ta do zdaj polovični, bo zdaj samo še četrtinski," je resnost razmer opisal Lah.

Podražitev komunalnih prispevkov, vrtca, davek na dež
Mogočih rešitev ni veliko, saj se občina lahko zadolži le še v vrednosti osmih milijonov evrov - že zdaj imajo namreč 34,5 milijona evrov zunanjega dolga. To pa pomeni, da bodo dobršen del bremena morali prevzeti občani, ki se jim kmalu obetajo podražitve na vseh področjih. Lah je med možnostmi omenjal podražitev komunalnih prispevkov, saj so njihove cene nespremenjene že deset let, kot nujen ukrep omenja tudi sprejem v mestnem svetu pred kratkim že zavrnjenega "davka na dež", izključena ni niti podražitev vrtca.

Da ne bi vsega bremena naložili na že tako socialno načeto prebivalstvo, bodo varčevali tudi pri sebi. Nujna bo reorganizacija mestne uprave, za polovico nameravajo znižati njene materialne stroške, ob tem pa bodo poskušali več iztržiti tudi s prodajo nepremičnin v občinski lasti.

SDS predlaga svoj proračun ...
Na apokaliptične napovedi so se že odzvali tudi v opozicijskih strankah in listah - v SDS-u županu predlagajo, da razmisli o njihovem predlogu proračuna. "Predlagamo, da nam prisluhne in preneha z delitvami na naše in vaše, saj smo v mestu vsi izvoljeni za delovanje v dobrobit občine in njenih meščanov," še dodajajo. Precej bolj kritični so v listi Franca Kanglerja, kjer so zgroženi nad današnjo potezo župana, ki da je nedopustna, neresnična, nemoralna in predvsem skrajno neodgovorna.

... Kangler pa zavrača očitke
Trditve, da je za razmere kriva prejšnja mestna uprava, odločno in ostro zavrača tudi Kangler, saj sam že dve leti ni več župan. "Aktualni župan že dve leti vodi mariborske finance, v rokah je imel upravljanje dveh proračunov in zdaj bi za njihove spodrsljaje oziroma slabe ali napačne finančne odločitve moral odgovornost prevzemati nekdo, ki že dve leti ne vpliva na mestne finance," se čudi Kangler.