Če bo MOM s podjetjem Iskra Sistemi dosegel sporazumno prekinitev pogodbe, bo družba odstranila radarje. O finančni plati bo več znanega, ko se bodo pogajanja dejansko začela. Foto: Tomaž Gomzi
Če bo MOM s podjetjem Iskra Sistemi dosegel sporazumno prekinitev pogodbe, bo družba odstranila radarje. O finančni plati bo več znanega, ko se bodo pogajanja dejansko začela. Foto: Tomaž Gomzi
Dušan Šešok
Šešok bo podprl rešitev, ki bo "sprejemljiva za obe strani". Foto: BoBo

Predstavniki podjetja Iskra Sistemi so namreč Mestni občini Maribor sporočili, da bo v primeru nadaljnjega neizpolnjevanja pogodbe zoper njo vložena tožba za znesek 126 milijonov evrov. Pozneje so predstavniki Iskre izrazili "načelno pripravljenost, da se pogodba sporazumno razveže s tem, da MOM odkupi že postavljeno oziroma obnovljeno semaforsko signalizacijo". Predlog je podprlo 17 članov mestnega sveta, pet jih je bilo proti.

V podjetju Iskra Sistemi niso odgovorili na novinarsko vprašanje, ali bodo privolili v sporazumno prekinitev pogodbe in kakšni so njihovi pogoji za to. Prvi mož Iskre Dušan Šešok pa je povedal, da podpirajo vsak razumen predlog, ki bo sprejemljiv za obe pogodbeni stranki. Za zdaj pa ni bilo še nikakršnih pogajanj glede sporazumne prekinitve pogodbe, je zatrdil.


Direktor občinskega urada za komunalo, promet in prostor Vili Eisenhut je pojasnil, da od podjetja Iskra Sistemi niso dobili še nobenih konkretnih zahtevkov, so se pa strinjali, da obstajajo tri možnosti. Prva je omenjena sporazumna prekinitev pogodbe, druga neizpolnjevanje pogodbe in čakanje na tožbo, tretja pa izvajanje pogodbe, to pomeni začetek izdajanja plačilnih nalogov prehitrim voznikom. Po sporazumni prekinitvi pogodbe bodo Iskra Sistemi radarje odstranili, je še dodal Eisenhut.

Svetniki s prstom kažejo na Kanglerja
Del opozicijskih svetnikov je ob tem opozoril, da se z odločanjem o prekinitvi pogodbe vali odgovornost za spodleteli projekt na mestni svet. "Za zadevo je odgovoren prejšnji župan, ki ga je mestni svet pooblastil za izvedbo projekta. On je tisti, ki je podpisal pogodbo, o vsebini pogodbe ter načinu postavitve radarjev mi nismo nič vedeli," je dejal predsednik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer. Po njegovem mnenju je bolje, da o pogodbi presodijo pristojni organi, to je protikorupcijska komisija in Računsko sodišče, ali pa novoizvoljeni župan.

"Saj sploh ne vemo, koliko bo to občino stalo," je dodal mestni svetnik Lipe Rok Peče. Podžupan Milan Mikl, ki je vodil sejo, pa je pojasnil, da bodo številke znane šele po uradnem začetku pogajanj. Alojz Križman iz Liste za Maribor je prepričan, da se s tem odgovornost vali na mestne svetnike, ki so bili ves čas sklepanja pogodbe izključeni iz pogajanj. "Problem je treba rešiti. A naj ga reši tisti, ki je bil za to pooblaščen," je dejal.

Mestni svetnik SLS-a in Županove liste Jožef Škof pa je spomnil na veliko število izmerjenih prometnih kršitev, ki po njegovem prepričanju jasno kaže, da je varnost na mariborskih cestah porazna. Kandidat SD-ja na prihajajočih županskih volitvah Matevž Frangež pa je prepričan, da bi moralo problem radarjev rešiti novo vodstvo mesta na temelju ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije. "Sporazumna razveza pa je sprejemljiva le, če so pred tem znane vse finančne posledice razveze. Brez tega je lahko ta korak za mesto izjemno škodljiv in zgolj všečna predvolilna poteza županskega kandidata Mikla," je zapisal v sporočilu za javnost.