Rebolj zavrača navedbe ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka, ki s svojim začudenjem nad težavami mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko po njegovem mnenju kaže očitno nerazumevanje organiziranosti univerz v Sloveniji.

"Temu, kar je država počela s financiranjem univerz, lahko mirno rečemo eksperimentiranje in vivo. In to brez anestezije. Predlog sprememb uredbe o financiranju pa že meji na vivisekcijo," je zapisal. "Kolegi na sosednjih avstrijskih univerzah se o financiranju z državo dogovarjajo za tri leta vnaprej, mi še danes ne vemo, kaj bomo dobili v letu 2012," je še dodal.

Zakaj država plačuje zasebne programe?
Ministrova izjava, da varčevalni ukrepi na enak način prizadenejo javno in zasebno izobraževanje, po ocenah Rebolja kaže, da izenačuje državni pomen javnega in zasebnega šolstva. Prav tako ga zanima, zakaj država še naprej plačuje programe na zasebnih visokošolskih institucijah, ki jih že izvajajo javne univerze, in to celo za suficitarne poklice.

Zasebne fakultete po njegovih besedah delujejo v bistveno fleksibilnejših pogojih in tako javnim univerzam predstavljajo nelojalno konkurenco. "Da se zasebne visokošolske institucije ne pritožujejo, pa ni čudno. Le za primer: ena med njimi bo z devetimi sprejetimi projekti iz razpisa za sofinanciranje vključevanja zunanjih strokovnjakov v bolonjski proces v letu 2012 prejela od države dobrih 40 odstotkov več sredstev, kot jih je v letu 2011."

"Z bistveno manj ustvarimo več"
Rebolj je znova zavrnil obtožbe, da je za kritično stanje na Univerzi v Mariboru krivo slabo gospodarjenje. "Z bistveno manj kot univerze, s katerimi naj bi se primerjali, ustvarimo precej več." Univerza ima zakonsko dolžnost, da programe v celoti izvede, a "smo pregreti do skrajnosti in rezerv ni več", je poudaril.