Kar 40 radarjev je bilo nameščenih na 22 križišč, skoraj ves denar pa bi se v skladu s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu stekal na račun zasebnega vlagatelja. Mariborčani so se konec leta 2012 temu uprli z množičnimi protesti, po odstopu Kanglerja pa je Maribor dobil t. i. "vstajniškega župana" Andreja Fištravca.

Njegova mestna oblast je radarje izklopila iz sistema in po daljših pogajanjih s podjetjem Iskra dosegla sporazum, po katerem so radarji uradno prešli v last mestne občine. S tem je mestna občina le prišla do možnosti, da lahko radarje tudi fizično odstrani.

Fištravec: Odstranili bomo vse radarje
Kot je napovedal župan, bo simbolični odstranitvi sledila odstranitev vseh preostalih radarjev, ki jo bo opravil Nigrad. Omenjeno javno komunalno podjetje bo radarje začasno tudi skladiščilo, še pred tem pa bodo opravili popis opreme oz. tehnologije v njih. Dve radarski ohišji bodo umestili v Muzej novejše zgodovine kot družbenozgodovinski spomenik.

"Vesel sem, da smo končno prišli do točke, ko lahko radarje tudi fizično odstranimo iz ulic in cest Maribora. Maribor si ne sme nikoli več dovoliti, da bi kateri koli župan izkoriščevalsko ožemal svoje občane," je dejal Fištravec.

Iskra je zaradi prekinitve pogodbe sicer zahtevala skoraj 12,8 milijona evrov odškodnine, mestna občina pa je z njo sklenila poravnavo v višini sedem milijonov evrov in jo že odplačala v enkratnem znesku.

Kot so ob tem poudarili na mariborski občini, so pozneje za zagotavljanje večje prometne varnosti raje ubrali alternativo umirjanja prometa v mestu, zato že nekaj let sledijo smernicam trajnostne mobilnosti. Med drugim so na širšem območju središča mesta z mehkejšimi ukrepi vpeljali omejeno hitrost vožnje.