Med obnovo so odkrili freske z upodobitvami iz 16. stoletja, ki so edinstven dokument protestantizma na Slovenskem, med arheološkimi izkopavanji pa še ostanke lesene mestne hiše iz. 13. oz. 14. stoletja, ki sodi med izredno redke najdbe pri nas. Ugotovljeno je bilo, da je v njej živel in umrl tudi Janez Vajkard Valvasor.

Nekdanja Mencingerjeva hiša, ki jo je pisatelj, odvetnik, nekdanji krški župan in politik Janez Mencinger kupil leta 1882 in v njej živel do svoje smrti 1912, je zadnja leta propadala in kazila videz starega mestnega jedra. Zato jo je občina Krško leta 2009 odkupila od Mencingerjevih potomcev in tako omogočila njeno celostno obnovo. Ta se je začela leta 2011. Prenova je zajela obnovo pritličja, prvega nadstropja in podstrešja, strešne kritine ter pročelja z restavracijo fresk.

Celostna obnova je stala 2,8 milijona evrov, 711.000 evrov je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, državni proračun je primaknil 739.000 evrov, preostanek 1,3 milijona pa je zagotovila Občina Krško. Projekt prenove je izdelal MV Biro iz Krškega, nosilec izvedbe pa je bilo podjetje SL Inženiring iz Boršta.

1600 kvadratnih metrov velika znamenitost se po obnovi Valvasorjevega kompleksa (Mestni muzej Krško) in gradu Rajhenburg uvršča med največje projekte na področju obnove kulturnih spomenikov v zadnjih letih v krški občini. Mencingerjeva hiša, ki s svojo veliko zgodovinsko vrednostjo predstavlja pomenljiv korak k revitalizaciji mestnega jedra, je zelo lepo obnovljen spomeniški kompleks dveh hiš, ki z vidika kulturne dediščine predstavljata meščansko bivalno kulturo 19. stoletja.

Leva hiša je po ugotovitvah zgodovinarja dr. Borisa Golca, ki bo tudi slavnostni govornik na odprtju, prava Valvasorjeva hiša, v kateri je dejansko slavni polihistor Janez Vajkard Valvasor živel in tudi umrl.

Med obnovo odkrili številne najdbe
Med celovito obnovo so opravili tudi vrsto restavratorskih in arheoloških posegov. Tako so arheološka izkopavanja odkrila bogato srednjeveško preteklost. Mencingerjeva hiša predstavlja namreč dobro ohranjeni del mesta, ki je bil zgrajen v baročni meščanski maniri z osnovami v starejših obdobjih. Prenova je temeljila na podrobnih raziskavah stavbne preteklosti, odkrivanju posameznih elementov in je potekala pod konservatorskim vodstvom in nadzorom Alenke Železnik z Zavoda za kulturno dediščino Slovenije.

Raziskave so jasno pokazale stavbni razvoj hiše oz. dveh meščanskih hiš skozi stoletja, to je od srednjega veka preko renesanse in baroka do začetka 20. stoletja in hkrati razkrile izjemne odlike arhitekture, njene slikarske, kiparske in stavbne opreme. Razpoznavna kontinuiteta razvoja hiše, ki so jo skozi stoletja gradili in oblikovali lastniki iz vrst bogatih meščanov in plemstva je zaradi svoje izjemnosti, pričevalnosti in redkosti zahtevala skrbno načrtovanje in izvedbo obnove.

Med temi odkritji je najpomembnejše odkritje ostankov posvetnih renesančnih portretnih fresk z dvema grboma, ki potrjujejo domnevo, da je v hiši živela pomembna krška plemiška družina. Te poslikave so tudi edinstven dokument slovenskega protestantizma in hkrati takratnega meščanskega življenja.

Pomemben del prenove so bile tudi arheološke raziskave. Te so odkrile velike količine materialnih ostalin (lončenino, kosti, kovinskih predmetov, stekla itd.) in druge arheološke strukture in depozite (ostanke nekdanjih peči, odpadne jame, latrine, temelje starejših arhitektur itd.), ki jih po besedah konservatorja Mitje Pergarja z Zavoda za kulturno dediščino Slovenije časovno lahko umestimo od srednjega veka do danes.

Tik pred koncem arheoloških raziskav so bili na atrijskem dvorišču severne hiše odkriti še ostanki nosilnih stebrov lesene arhitekture in večja pravokotna jama, ki je imela stene obložene z deskami. Ti odkriti ostanki naj bi bili iz časa srednjega veka (13. oz.14. stoletja). Gre za sledove iz časa najstarejše zgodovine mestne naselbine v Krškem. Odkriti ostanki lesene srednjeveške meščanske arhitekture spadajo med izredno redke najdbe, saj vemo, da les kot gradbeno gradivo izredno hitro propade brez ustrezne zaščite oz. ustreznih klimatskih razmer. Tovrstni leseni arhitekturni ostanki v Sloveniji in tudi širše v bližnji regiji so zelo redki. Primerljive najdbe lesene arhitekture meščanskih stavb poznamo zgolj v Ljubljani (Krojaška ulica) in na Hrvaškem (npr. v Zagrebu).

V Mencingerjevi hiši bodo tudi muzejske vsebine
Katja Ceglar, direktorica Kulturnega doma Krško, pod katerega okrilje bo ta stavba tudi sodila, je ob predstavitvi obnove pojasnila, da bodo večji del njegove površine namenili muzejski predstavitvi Mencingerjevega življenja in poslovni dejavnosti. V tem objektu je prostore že dobila Regionalna razvojna agencija Posavje (RRA), še nekaj prostorov (120 m/2) pa oddajajo s pomočjo javnega razpisa.

Hiša ima kar 62 prostorov. Muzejske prostore bo upravljal krški mestni muzej, ki bo v prvem nadstropju uredil Mencingerjevo spominsko sobo s predmeti iz rojakove zapuščine. Ob njej je soba s freskami – upodobitvami iz 16. stoletja, ki predstavlja edinstven dokument protestantizma na Slovenskem.

Obiskovalci te hiše si bodo lahko ogledali še rekonstruirano izvirno sušilnico sadja iz 19. stoletja, Krčani pa nameravajo v pritličju stavbe vzpostaviti še središče nesnovne tehnične in industrijske območne dediščine. Zanj se bo sredstva poskušalo pridobiti iz razpoložljivih javnih razpisov.

Mencingerjevo hišo bodo odprli v torek, 5. marca, na dan, ki sovpada z 536. jubilejem pridobitve mestnih pravic Krškega, to je bilo 5. marca 1477.

Za MMC Goran Rovan