Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je sporočilo, da so konec januarja posredovali ministrstvu za solidarno prihodnost mnenje, v katerem so se osredinili na problematiko le v obsegu in na podlagi podatkov, podanih v vprašanju. Ob tem poudarjajo, da mnenje ni pravni akt.

"Ministrstvu za solidarno prihodnost smo pojasnili, da v primeru stanovanjskih skupnosti za različne družbene skupine (na primer stanovanjske skupnosti za starejše osebe, mlade, invalide, osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju …) gre za ekvivalent družinskemu okolju. Tako v primeru stavbe, ki se uporablja za namen bivanja stanovanjske skupnosti, pri čemer je ta zasnovana kot stanovanje, gre za stavbo, ki se vedno klasificira kot enostanovanjska stavba," so navedli v sporočilu za javnost in dodali, da ugotavljanje dejanskega stanja spada v konkreten upravni postopek in da je inšpektor pri svojem delu samostojen.

Zoper odločbo inšpektorja je tudi dovoljena pritožba na ministrstvo za naravne vire in prostor, ki je drugostopenjski organ.

"Na ministrstvu se zavedamo, da je treba za ranljive skupine zagotavljati ustrezno bivanje. Minister Novak brez prejudiciranja zagotavlja, da v tem primeru sploh ne more iti za domnevno deložacijo in da so stanovalci lahko pomirjeni. Prvostopenjski in drugostopenjski ukrepi se ne morejo nanašati nanje. Minister stanovalcem zagotavlja, da lahko varno prebivajo tam," so še navedli na MNVP-ju.

Maljevac: V Črni na Koroškem ni bilo problema

Minister Simon Maljevac pa je povedal, da so za določen odpor do omenjenih oseb z invalidnostmi v Solkanu vedeli od prvega dne njihovega življenja v skupnosti. Tudi osebno je odšel tja, da bi se seznanil z okoliščinami. S predstavniki civilne iniciative, ki izvajanju pilotnega projekta ostro nasprotujejo, pa se bo januarja sestal v Ljubljani, je napovedal.

Kot je pojasnil na današnjem srečanju z novinarji, se v nekaterih krajih domačini na takšne ali vsaj v nekaterih obrisih primerljive projekte res odzovejo odklonilno, ni pa tako povsod. "V Črni na Koroškem ni bilo problema," je dejal.

Gradbeni inšpektor prepovedal uporabo stanovanjske stavbe

Sorodna novica Prostorski inšpektor izdal odločbo za izselitev šestih invalidov iz stanovanjske skupnosti v Solkanu

Gradbeni inšpektor je 13. decembra Domu na Krasu izdal odločbo, na podlagi katere mora zavod takoj prenehati uporabljati stanovanjsko stavbo, v kateri prebiva šest ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju.

Inšpektor je kot razlog navedel neskladno uporabo stavbe, saj je bila stanovanjska stavba klasificirana kot enostanovanjska stavba. Dom na Krasu pa jo po mnenju inšpektorja uporablja kot stanovanjsko stavbo za posebne družbene skupine in bi morala zato biti kot taka tudi klasificirana.

Z deinstitucionalizacijo Doma na Krasu se namreč ne strinjajo nekateri aktivni krajani Divače, in ko je začel zavod vzpostavljati stanovanjske skupine tudi na Goriškem, se je tam vzpostavila civilna iniciativa z močno povezavo z divaško civilno iniciativo.

V Sloveniji je okoli 1000 invalidov, ki živijo v podobnih stanovanjskih skupinah, ki so del javnih socialnovarstvenih zavodov in nevladnih organizacij. Šest ljudi, ki so prej dolgo let živeli v glavni stavbi Doma na Krasu, so letos preselili v stanovanjsko skupino v Solkanu.

Svetina: Hiša ni takšna, da bi se podrla

Odločitev inšpekcije je presenetila tudi varuha človekovih pravic Petra Svetino. "Hiša v bistvu ni takšna, da bi se podrla, ali pa da bi bile neke nepravilnosti in bi ogrozila življenja teh ljudi. (...) Po drugi strani pa sam osebno tudi še nisem srečal tako diskriminatorne in agresivne civilne iniciative, kot je ta v lokalnem okolju, ki ne želi vključevanja invalidov v svojo okolico," je za Kanal A dejal Svetina.

Ljudi z invalidnostmi je treba posebej skrbno varovati

Na odločbo gradbenega inšpektorja se je odzval tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik z zaskrbljenostjo, ki ugotavlja, da ima odločitev gradbenega inšpektorja očitne in izjemno negativne učinke na pravni in dejanski položaj stanovalcev z invalidnostmi.

"Zastavlja se vprašanje, ali odločba kakor koli sploh upošteva položaj ljudi z invalidnostmi in ali gre pri tem za sorazmeren ukrep. Nesprejemljivo je, če posamezni podzakonski akti ali njihova uporaba prevladajo nad jasno opredeljenimi človekovimi pravicami ljudi z invalidnostmi," je navedel Lobnik in poudaril, da mora vsaka odločba državnega organa temeljiti na ustavi prijazni razlagi prava, torej mora spoštovati in varovati vse človekove pravice vseh ljudi.

"Iz ustave, konvencije o pravicah invalidov in pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah izhaja obveznost posebej skrbno varovati ljudi z invalidnostmi, ki so v najbolj ranljivih položajih. Zlasti stroga je prepoved hudih oblik diskriminacije, med katere sodi tudi institucionalizacija. Prav tako je strogo prepovedano vsakršno čezmerno poseganje v spoštovanje pravice do doma, zasebnega in družinskega življenja, pa tudi pravice do primerne namestitve. Vse te pravice varujejo ljudi pred arbitrarnimi posegi, zlasti tudi prisilnimi izselitvami," je še poudaril zagovornik načela enakosti.