Ob Cerkniškem jezeru, na območju Lipsenj, je načrtovana izgradnja naselja sedemnajstih hiš. Mnogi se sprašujejo, kako je mogoče, da je Zavod RS za varstvo narave izdal pozitivno mnenje k projektu ob mednarodno pomembnem mokrišču.

V civilni iniciativi okoliških prebivalcev so se, potem ko so izvedeli za načrte, najprej zatekli na Zavod za varstvo narave. Tam so jim svetovali, naj se projektu uprejo z vsemi štirimi. Potem pa so bili osupli, ko je isti zavod k načrtom pozidave izdal pozitivno mnenje.

Tako je pojasnila odločitev Alja Grošelj, vodja območne enote Ljubljana: "Na tem ožjem območju ni nekih izjemno posebnih naravovarstveno pomembnih vsebin, na katere bi ta plan tako vplival, da bi jih uničil ali resno ogrozil. Za tiste vrtove, na katere bi lahko bil vpliv, smo dali omilitvene ukrepe in to je investitor upošteval – zmanjšali sta se območje pozidave in število objektov, dogovorili smo se za centralno čistilno napravo, ki bo pod nadzorom Komunale Cerknica, namesto samostojnih malih čistilnih naprav. Dogovorili smo se, da bodo uredili okoli naselja zelene pasove, da bodo hiše manj izpostavljene."

Gradnje ne zagovarjajo

Hkrati pa je Grošljeva dejala, da bi se, če bi imeli moč, tudi oni projektu uprli: "Ne zagovarjamo gradnje. Če bi zdaj prišlo do pobude za spremembo namembnosti, bi najbrž rekli, da taka pobuda ni dobrodošla, ker je to le zaledje Cerkniškega polja. Predvsem je pomembno, kako se vse te vode stekajo na polje. Je v širšem prostoru pomembno, tako s krajinskega kot z vidika biotske raznovrstnosti. Vsaka nova gradnja prinese dodatno obremenitev prostora. Gre za območje Nature 2000 in območje Notranjskega trikotnika, kjer je pomemben podzemni del in kar koli se tam dogaja, vpliva na kakovost voda in vrst v podzemlju."

A so kljub temu k pozitivnemu mnenju pripisali še, da presoja vplivov na okolje ni potrebna. Čeprav gradnje ne zagovarjajo, kaj torej zagovarjajo na Zavodu za varstvo narave? Zadrega je očitno velika. Njihovo delo pa še ni končano, nadaljevalo se bo pri postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja in takrat bodo lahko podali še dodatne pogoje.

Območje je zazidljivo že od l. 1984, in tudi ko so l. 2002 ustanavljali Notranjski regijski park, so meje namenoma začrtali tako, da so bila ta zemljišča iz parka izvzeta.

To niso poplavne, ampak meteorne vode

Investitor je domačin Boštjan Ule, ki s svojim podjetjem Elgo-Nova skrbi za razsvetljavo v občini Cerknica. Zemljišča je za 1,5 milijona evrov kupil leta 2022. Njegov cilj je jasen, s projektom želi priti do konca: "Ni naš namen graditi za širši trg, ampak v prvi vrsti za domačine, za naše otroke. Mladi se odseljujejo, ker bivalnih enot ni, šole in vrtci so napol prazni. Na podlagi ureditev teh zemljišč bodo tudi okoliške hiše pridobile ustrezno infrastrukturo, ki je zdaj ni – vodovod, močnejša elektrika, telekomunikacije."

Strokovnjakom, ki dobro poznajo območje in svarijo pred poplavami, ne verjame: "Da je to območje poplavno, ni res. Na tem območju, kjer se namerava graditi, so meteorne vode, ki jih je treba reševati s prepusti. To je sicer moje mnenje, bodo pa strokovnjaki povedali. Odgovornosti vsekakor ne bomo mi prevzemali oziroma prevzemali jo bomo na podlagi strokovnih ocen."

Ali so uradne evidence merodajne?

Zanaša se na uradne evidence, kamor območje kot poplavno ni uvrščeno. Z Direkcije za vode odgovarjajo: "Območje Lipsenj se ne nahaja na varovanih in ogroženih območjih, zato ob ustrezno pripravljeni projektni dokumentaciji ne bo zadržkov pri izdaji vodnega soglasja."

Krasoslovci, ki spremljajo področje zadnjih dvajset let, pa opažajo, da so stvari drugačne od uradnih evidenc. Območje je bilo namreč v zadnjih petnajstih letih najmanj dvakrat pod vodo. Zato predlagajo izvedbo poplavne študije. Z Direkcije za vode odgovarjajo, da bodo to upoštevali, "če bodo prejeli ustrezno strokovno podlago, ki dopolnjuje oziroma nadgrajuje obstoječe poplavne karte".

Mir je na prodaj

Investitor zagotavlja, da ne namerava zgraditi elitne soseske, kot se govori: "Ne bodo to moderne hiše, ampak klasične notranjske z dvokapnico, enodružinske, z mansardo in brez kleti. Nekih ravnih streh mi niti ne moremo delati, ker prostorski načrt tega ne dovoli."

Prebivalce, ki so proti gradnji in si želijo miru, poziva, da lahko zemljišča odkupijo, čeprav do zdaj ni razmišljal o tem, da bi jih prodal naprej.