Tudi letos namerava država prodati kar nekaj svojih nepremičnin. Med tem premoženjem je tudi osem gradov - graščina Socka ter gradovi Borl, Viltuš, Otočec, Rihemberk, Gradac, Bizeljsko in Šrajbarski turn, s katerimi bi rada zaslužila nekaj milijonov evrov. Te gradove država prodaja že vrsto let, in čeprav so se njihove cene zelo zmanjšale, nekatere celo na desetino prvotne ocenjene vrednosti, verjetno kupcev zanje ne bo, saj so ostali pogoji za marsikoga nesprejemljivi.

V letu 2010 je država za oba posavska gradova, ki sta na spisku za prodajo, skušala iztržiti kar 3,5 mio. evrov. Seveda kupcev zanju ni našla, saj so mnogi prepričani, da so bili previsoko ovrednoteni, poleg tega pa zanje postavljajo še druge nesprejemljive pogoje – odprtost za obiskovalce in kratek rok obnove. Po podatkih, ki so bili zadnjič objavljeni v dnevniku Delo, je leskovški grad zdaj na prodaj zgolj za dobrih 400 tisoč evrov. Leta 2010 je bil ta ovrednoten na 1,4 mio., dve leti pozneje pa na 1,27 mio. evrov. Še bolj je znižana cena za bizeljski grad, ki je zdaj na prodaj zgolj za 133 tisoč evrov. V letu 2010 so ga prodajali za 2,1 mio. evrov, dve leti nazaj pa za 1,5 mio. evrov. Seveda je pri obeh ob sicer dotrajanih grajskih stavbah na prodaj tudi grajsko zemljišče, parki in druge površine, vseh je pri obeh več kot 7 tisoč kvadratnih metrov.

Za Šrajbarski turn se je država že leta 2007 obvezala, da ga bo obnovila in za obnovo zagotovila vsaj 6 mio. evrov. Krška občina je zato iz njega pred leti izselila 20 stanovalcev - štiri družine, očistila objekt in okolico ter naročila konservatorski načrt. Pridobljeni so bili tudi interesenti, ki bi se vselili v obnovljen grad. To so bili sosednja vinska klet Kmečke zadruge Krško, prenočitvene zmogljivosti naj bi prevzele Terme Olimia, v gradu pa naj bi bil tudi sedež Agencije za radioaktivne odpadke. Zato so v krški občini nad ponovno prodajo spet presenečeni. Župan Miran Stanko vztraja, da je dogovor z vlado še vedno v veljavi in dodaja: "Treba je upoštevati, da je bil že pred časom sklenjen sporazum z državo oziroma z vlado, da bo pristopila k obnovi tega gradu. Gre namreč za izpolnjevanje neke zaveze v okviru umeščanja odlagališča NSRAO in ta obveza, kar se tiče nas in vlade, še vedno drži, saj je napisana na papirju."

Tudi grad Wisell na Bizeljskem, natančneje na Orešju se prodaja že vrsto let. Interesentov zanj ni. V njem že 40 let živi družina Klakočar, ki najbolj ve, v kakšnem slabem stanju je ta nekoč mogočen grad. Kljub številnim opozorilom se v njem ni zgodilo veliko. Na gradu so pred 10 leti resda prekrili streho, lani za silo popravili porušen strop v kapeli, sicer pa vanj država kot lastnik nič ne vlaga. Najemnica Šarlota Klakočar opozarja, da bodo verjetno kmalu ostali brez dostopne ceste, saj jo deževje vseskozi odnaša. Sami jo za silo zakrpajo, vendar se bojijo, da temu kmalu ne bodo več kos. Poleg tega je grad ostal tudi brez parkirišča, saj so grajsko klet in njeno dvorišče, ki sta bila v lasti Vina Brežice, prodali afriški kulturni skupnosti.

V brežiški občini niso zainteresirani za odkup gradu na Bizeljskem, niti za njegov brezplačen prenos. Anica Hribar, vodja oddelka za družbene dejavnosti, pravi, da imajo v lasti že grad v Brežicah, ki ga že vrsto let obnavljajo, za njegovo dokončno obnovo pa bodo morali prispevati še precej. O prodaji bizeljskega gradu pa Hribarjeva pravi: "Mislim, da je treba, da dobi ustreznega lastnika, ki bo verjetno sposoben grad ne samo kupiti, ampak potem tudi ustrezno obnoviti, ker je res potreben obnove. Moral pa ga bo tudi vzdrževati."

Kljub dobrim nameram in res nizkim cenam pa se v Posavju bojijo, da tudi tokratna prodaja teh dveh gradov ne bo uspela. Se pa tolažijo s tem, da je bil v letu 2012 celovito obnovljen grad Rajhenburg v Brestanici, da se obnavlja grad v Pišecah, postopoma pa tudi brežiški in sevniški grad. Je pa še nekaj gradov in dvorcev, ki so potrebni obnove in iščejo lastnike in investitorje.

Za MMC Goran Rovan