Nevaren plazovit teren na Grahovem ob Bači si bodo ta teden znova ogledali predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in projektanti, potem ko so na vlado, direkcijo, tolminsko občino, ministrstvi za okolje in prostor ter infrastrukturo domačini vasice v Baški grapi poslali protestno pismo, pod katerega se je podpisalo 20 vaščanov, ki živijo na ogroženem območju. Menijo, da je sanacija plazu prepočasna in neustrezna. Avtor protestnega pisma Dušan Taljat sicer ne živi v vasi, vendar tik pod cesto, ki je že leto in pol gradbišče, oddaja turistični objekt. Potem ko so se lani avgusta na direkciji lotili sanacije državne ceste skozi vas, ki deloma stoji na plazovitem terenu, je po mesecu dni gradbeni poseg sprožil večji zdrs, v nadomestno stanovanje so morali preseliti tudi enega izmed prebivalcev.
Kot poudarja Taljat, so domačini na plazenje opozarjali že ob potresu leta 1976, protestno pismo so nato na Občino Tolmin poslali še leta 2001. "Kljub temu se s sanacijo pobočja v vasi ni storilo nič. Ne gre za majhne razpoke, gre za posedanje tal, vidni so tudi nagibi stavb. Leta 2010 je Občina Tolmin naročila študijo za izvedbo sanacije plazovitega območja, iz katere jasno izhaja, da bi morali najprej sanirati območje in urediti odvodnjavanje, v drugi fazi bi prišla na vrsto sanacija ceste in šele v tretji sanacija objektov. Zdaj pa se je začelo najprej sanirati cesto, čeprav trenutno še nihče ne ve, kdaj in kako naj bi se izvedla sanacija pobočja v osrednjem delu vasi, kjer je največ stanovanjskih hiš," pojasnjuje Taljat.
Za sanacijo ceste in območja pod njo skoraj dva milijona evrov
Na direkciji za infrastrukturo se branijo, da so edini, ki so do zdaj ukrepali. "Bojim se, da če ne bi pristopili k sanaciji ceste, danes ceste ne bi bilo več in tudi sama vas verjetno bi precej zdrsnila v smeri železniške proge," meni vodja sektorja za naložbe v ceste Tomaž Willenpart. Kot še zagotavlja, bodo dela, ki bodo stala 1.900.000 evrov, končali do poletja prihodnje leto. Priznava pa, da je nad vasjo kritična prelomnica, v katero steka voda, ki na globini od 15 do 20 metrov povzroča drsenje celotnega območja, kar se vsak dan bolj kaže tudi na nagnjenih in razpokanih stavbah.

"Gre za zelo star plaz, verjetno evidentiran že ob izgradnji železniške proge skozi Baško grapo pred več kot 110 leti. Zajema ogromno območje približno 20 hektarjev. S projektom ceste, ki ga vodi DRSI, bomo pokrili približno šest hektarjev. S tem bomo varovali celotno cesto in območje pod njo, seveda bo to pozitivno vplivalo tudi na območje nad cesto, vendar to za same stanovanjske objekte ni dovolj. Ta del pa žal ni v pristojnosti direkcije za infrastrukturo, temveč občine in predvsem ministrstva za okolje in prostor," je še dodal Willenpart in plaz na Grahovem primerjal z velikimi plazovi, kot sta Slano blato nad Ajdovščino in Stože nad Logom pod Mangartom. "Tovrstni objekti so se do zdaj reševali s posebnimi, t. i. interventnimi zakoni."

Na ministrstvu za okolje in prostor pa žogico vračajo s skopim pojasnilom: "Naše ministrstvo pri tej sanaciji za zdaj ni sodelovalo, zato se obrnite na pristojno ministrstvo za infrastrukturo in občino." Na ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da je direkcija v dogovoru z Občino Tolmin naročila geološke raziskave na širšem območju Grahovega. "Spremljajo se pomiki izbranih geodetskih točk, globine plazenja in nivoji talne vode. Vse to terja določeno obdobje. Raziskave bodo zaključene ta mesec, na podlagi tega pa bo izdelano geotehnično poročilo," so zapisali in na očitke krajanov, da bi morali biti z meritvami seznanjeni sproti, saj neobveščenost pri njih vzbuja dodatne dvome in nezaupanje, odgovorili, da so lahko delni podatki zavajajoči. Župan Občine Tolmin Uroš Brežan je napovedal, da bodo po ponovnem ogledu terena skupaj z investitorji in projektanti stanje in prihodnje ukrepe vsem krajanom predstavili januarja.

Kje in kako graditi?
Vaščani se v protestnem pismu sprašujejo tudi, kdo bo plačal ali saniral škodo na objektih, odgovorov tudi Willenpart nima: "Vsak, ki je gradil, je moral imeti ustrezno dokumentacijo in soglasja, tako da kar pavšalno govoriti o odškodninah ne gre. Če je povzročitelj cesta, smo pravi naslov za škodo mi, vendar v tem primeru gre – se bojim – za višjo silo in težko je govoriti, kdo bi moral plačati odškodnino za nastalo škodo." Zato 20 podpisnikov protestnega pisma – vseh vaščanov je sicer 120 – opozarja tudi na nujnost spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bi vključeval posebne določbe glede gradnje na osrednjem območju vasi.