Rimski obrambni zid je potekal od Trsata na Hrvaškem prek Babnega Polja in Notranjske do Hrušice ter med Logatcem in Vrhniko naprej proti Julijskim Alpam. Foto: ARS
Rimski obrambni zid je potekal od Trsata na Hrvaškem prek Babnega Polja in Notranjske do Hrušice ter med Logatcem in Vrhniko naprej proti Julijskim Alpam. Foto: ARS
Claustra Alpium Iuliarum
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine opozarjajo, da imajo malomaren odnos do ostankov rimskega zidu tudi gozdarji in kmetje, ki čezenj vlečejo in nakladajo hlodove. Foto: ARS
Claustra Alpium Iuliarum
Ostanki rimskega zidu Claustra Alpium Iuliarum sodijo med varovano kulturno dediščino, zato poseganje vanj, ni mogoče brez soglasja in ocene posledic takšnega ukrepa. Foto: ARS

Ostanki rimskega zidu Claustra Alpium Iuliarum sodijo med varovano kulturno dediščino, zato poseganje vanj, kot je za Radio Slovenija pojasnila arheologinja Mija Topličanec z ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ni mogoče brez soglasja in ocene posledic takšnega ukrepa.

"Ministrstvo za notranje zadeve je to izkoristilo in postavilo ograjo brez izpolnjenih kulturnovarstvenih pogojev. Če bi nas vprašali, bi jim že takoj povedali, kje jo lahko postavijo in kje je ne smejo, in do tega ne bi prišlo. Da so jo postavili, smo izvedeli šele od hrvaških kolegov in lokalnih prebivalcev. Šli smo pogledat in ukrepali."

Zgolj v izjemnih okoliščinah, kot so naravne nesreče ali splošna nevarnost, je mogoče ukrep v zaščiteno dediščino izvesti brez soglasja pristojnih institucij. Kot dodaja Mija Topličanec, so na Policijski upravi Ljubljana šele pozneje pridobili soglasje.

Po zakonu o državni meji je mogoče tak ukrep izvajati brez soglasij pristojnih ministrstev (v tem primeru ministrstva za kulturo oziroma direktorata za kulturno dediščino) zgolj v omejenem trajanju, in sicer za obdobje šestih mesecev ali manj. Mija Topličanec poudarja: "Če bo ograja stala dalj časa, je treba pridobiti oceno njenih vplivov na okolje."

Rimski obrambni zid oziroma Claustra Alpium Iuliarum ni tako Hadrijanov zid ali Renski zid varoval zunanje meje cesarstva, marveč je bil pred več kot tisočletjem in pol zgrajen na obronkih avgustejske desete regije kot prepreka pred vpadi ljudstev z Vzhoda. Potekal je od Trsata na Hrvaškem preko Babnega Polja in Notranjske do Hrušice ter med Logatcem in Vrhniko naprej proti Julijskim Alpam. Kot opozarjajo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, imajo malomaren odnos do njega tudi gozdarji in kmetje, ki čezenj vlečejo in nakladajo hlodovje.


Po opozorilih strokovnjakov, da je ograja zakoličena v ostanke zidu, ki sodi med kulturno dediščino iz časov rimskega cesarstva, so zaplet v zadnjih tednih na ministrstvu za notranje zadeve poskusili rešiti tudi s tem, da so ograjo pomaknili nekaj metrov stran od zidu v notranjost države.

Goran Tenze, U.T., Radio Slovenija


Več o zapletu in tudi drugih primerih uničevanja varovane kulturne dediščine iz časov rimskega cesarstva v prispevku Gorana Tenzeta za oddajo Kulturna panorama: