Bohinjska občina je Darku Kuzmiču, ki mu je inšpekcija ta teden porušila domovanje v Ribčevem Lazu, čez zimo ponudila prazno občinsko stanovanje na Gorjušah. Hkrati se bojijo, komu bodo pred zimo in pred sprejetjem novega zakona o legalizaciji še porušili črno gradnjo.

Kuzmiču rušili, ker nima denarja za drage odvetnike
Kramarja boli, ker so "Kuzmiču rušili, ker nima denarja za plačilo dragih odvetnikov kot nekateri privilegiranci v Sloveniji, ki jim črnih gradenj očitno ne bodo rušili, nekaterim pa jih bodo celo legalizirali".

Skrbi ga, da pravna država deluje samo v nekaterih primerih, zato preden bodo v Bohinju rušili naslednji objekt, pričakuje, da bosta v dokaz pravne države prej padla objekta Marka Jakliča in Vitoslava Türka. Če ne bo sprejet intervencijski zakon, ki bo začasno ustavil rušenje do sprejetja sistemskega zakona o legalizaciji nedovoljenih gradenj, se bodo namreč rušitve na območju Triglavskega narodnega parka v Bohinju nadaljevale.

Omerzel: Rušitev je dokaz pravne države
Odmevno rušitev hiše Darka Kuzmiča je komentiral tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki pa pri rušenju ne vidi nič spornega. "Če nekdo želi graditi objekt, mora biti lastnik zemljišča, kjer bo objekt stal, ali pa imeti služnostno pravico. Če tega pogoja ni, je tu vsaka debata brezpredmetna."

Ker v konkretnem primeru ta pogoj ni bil izpolnjen, se po mnenju Omerzela z rušitvijo nikomur ni zgodila krivica. Nasprotno, prav z dejanjem rušitve se je, tako Omerzel, pokazalo, da je Slovenija pravna država.

Kramar poziva državo, da ustavi rušenje
Kramar že dlje časa poziva državo, da bi ustavila rušenje, dokler ne bi bil predvidoma marca prihodnje leto sprejet zakon, ki bi omogočil legalizacijo določenih gradenj tudi na območju parka.

Vprašanje je sicer, ali bi novi zakon omogočil tudi legalizacijo 50 let stare hišice v Ribčevem Lazu, v kateri je 30 let bival Kuzmič. Hišico mu je kot tedanjemu hišniku bližnjega mladinskega doma leta 1984 dodelila država. Sam je leta 1992 vložil prošnjo za odkup stanovanja, a kot pojasnjuje, po zaprtju mladinskega centra ni imel pravega sogovornika, niti ga ni nihče pozval k plačevanju najemnine.

Ob nekdanjem mladinskem domu, kjer je danes center šolskih in obšolskih dejavnosti, je sicer stalo več lesenih bungalovov, ki pa so bili zaradi dotrajanosti ali zaradi nezakonite gradnje v preteklih letih že porušeni. Kuzmič je ohranitev svojega domovanja skušal preprečiti z legalizacijo, vendar ni bil uspešen. "Najbolj narobe sem storil, ko sem v dobri veri plačal za legalizacijo, da bi bil pošten državljan," je izpostavil.

Pred dvema letoma je izčrpal vsa pravna sredstva, inšpektorica pa je pravnomočno odločbo uresničila v torek, ko se je kljub prošnjam Bohinjcev začelo rušenje. Dokončno so najeti delavci leseno hiško z zemljo zravnali v četrtek.

Kaj ga še moti
Kot je povedal Kramar, je bilo delo inšpektorice pri rušenju Kuzmičeve hiše sicer skladno z zakonodajo. "Moti pa me, da nekdo pride, poruši in gre ter brez moralne odgovornosti prepusti drugemu, naj rešuje ta problem," je izpostavil župan in pojasnil, da občina nima veliko praznih stanovanj, v katere bi lahko vsaj začasno nastanili Kuzmiča. Je pa občina prav letos uredila tri stanovanja v stari šoli na Gorjušah in enega zdaj ponudila Kuzmiču.

Tako bo občina Kuzmiču pomagala, da bo preživel zimo. "Potem pa bo treba izpeljati postopek za dodelitev stanovanja," je pojasnil Kramar. Vendar kot kaže, to ne bo potrebno. Kuzmič, ki bo z veseljem sprejel ponudbo za začasno namestitev, je namreč sklenil, da se bo po nekaj mesecih poslovil iz Bohinja. "Prehudo je, da bi vsak dan vozil tam mimo, kjer je stal moj dom," je dejal.