Državni svet, ki je prevzel vlogo koordinatorja v tokratnem poskusu ustanovitve pokrajin, je predloge izdal v obliki zbornika. Ta vključuje osnutke zakonov o ustanovitvi pokrajin, o financiranju pokrajin ter o pokrajinah s pregledom njihovih pristojnosti in nalog. V državnem svetu si želijo, da bi se oblikoval čim širši družbeni konsenz in podpora lokalnih skupnosti.

Kot pa je na današnji seji ugotavljal predsednik DS-ja Alojz Kovšca, se – potem ko je stroka na podlagi objektivnih meril pripravila predlog – zdaj začenja težji, politični del, kjer so pomembne tudi emocije, razmerja sil, posamezni interesi. Ocenil je, da "smo na dobrem izhodiščnem položaju", ni pa nobenega zagotovila, da bo ta proces tokrat uspešno pripeljan h koncu. Potrebne bo veliko politične modrosti in strpnosti, je menil.

Državni svetniki so sicer odločitev, da gradivo pošljejo v razpravo občinam, danes sprejeli brez razprave, pri čemer so sledili mnenju komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter interesne skupine lokalnih interesov, ki sta se do tega vprašanja opredelili na skupni seji na začetku tedna.

Teritorialni pomisleki

Čeprav je bilo takrat slišati tudi kar nekaj pomislekov glede predlagane teritorialne členitve, pa je skupno prepričanje, da Slovenija pokrajine z vidika razvojnih potreb in čedalje večje centralizacije nujno potrebuje. "Največja škoda bi bila, če poskus ustanovitve pokrajin kot nosilk skladnejšega regionalnega razvoja tudi tokrat ne uspe," so zapisali tudi v obrazložitvi današnjega sklepa.

Strokovna skupina sicer predlaga deset pokrajin in posebni status za mestni občini Ljubljana in Maribor. Kot je pojasnil Boštjan Brezovnik, pa so med drugim pregledali celotno zakonodajo in naredili pregled nalog in pristojnosti, ki bi se na pokrajine prenesle postopno do leta 2030.

Finančna razbremenitev občin

Državni svet je brez glasu proti podprl tudi dopolnjen predlog zakona o finančni razbremenitvi občin, s katerim občine razbremenjujejo nekaterih stroškov, povečujejo nekatere njihove prihodke, hkrati pa se tudi poenostavljajo administrativni postopki.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je pojasnil, da znašajo finančni učinki zakona za občine na letni ravni približno 65 milijonov evrov. Državni svet pa v danes sprejetem mnenju ugotavlja, da predstavlja dopolnjen predlog zakona ob dvigu povprečnine za letošnje in prihodnje leto pomemben korak h konsolidaciji finančnega stanja občin.

Svetniki posebej pozdravljajo spremembo glede sredstev za sofinanciranje občinskih investicij. Kot so zapisali v mnenju, je bil ukrep, na podlagi katerega so bile občine v prehodnem obdobju upravičene do bistveno manj razvojnih sredstev, kot jih je predvideval 21. člen zakona o financiranju občin, škodljiv, saj se je manjšim in razvojno šibkejšim občinam zmanjšala možnost enakopravnega zagotavljanja lastnih virov za sofinanciranje evropskih razvojnih projektov.

Lokalni interesi

V krajši razpravi so se oglasili svetniki, ki zastopajo lokalne interese. Izrekli so zahvalo ministru za javno upravo in celotni vladi, da so prisluhnili občinam. Je pa bila izražena tudi želja, da ne bi ob tem, ko občine z zakonom razbremenjujejo nekaterih stroškov, sprejemali novih odločitev, ki obremenjujejo občinske proračune. Franc Golob je tako izpostavil sklep ministrstva za izobraževanje glede zagotovitve delovnega mesta informatik v vrtcih, ki ga bodo morale financirati občine v polovičnem delovnem času.

Minister Koritnik je napovedal, da se bo glede tega pozanimal pri resornem ministrstvu, dal pa bo tudi pobudo vladi, da bi morda ukrepe, ki jih sprejemajo drugi resorji in vplivajo na položaj občin, najprej posredovali ministrstvu za javno upravo.

Državni svet je potrdil svetniški mandat Franju Naraločniku, ki je v DS-ju nasledil avgusta umrlega Bojana Kontiča. Svetniki pa so se seznanili še z letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter poročilom o delu Inšpektorata RS za leto 2019.