Za 32 milijonov evrov so ji dobo trajanja podaljšale za nadaljnjih 40 let. Z novo strojnico sta večja tako njena moč kot tudi izkoristek.
Obnova elektrarne Doblar 1 je trajala pet let. Vladimir Gabrijelčič, direktor Soških elektrarn, je povzel vsa opravljena dela. »Zamenjali smo obstoječo turbinsko opremo, predturbinske lopute in pomožne sisteme, generatorje z vzbujalnim sistemom s pomožno elektroopremo in električno zaščito, pa tudi blok transformatorjev in posameznih elementov 110 kV stikališča. Obnovili smo še daljinsko vodenje sistema HE Doblar. S celovito zamenjavo 'srca' elektrarne smo povečali pretok in moč na 40 megavatov. Ob podaljšani življenjski dobi vsaj za 40 let bo izkoristek večji za 1,5 odstotka. Vložili smo 32 milijonov lastnih sredstev.«
Doblar pred 75 leti
Zgodovina energetske izrabe Soče je zanimiva. Že leta 1911 so v Kobaridu za potrebe mesta in okolice postavili majhno elektrarno, leta 1912 je na Soči v Solkanu delovala elektrarna za oskrbo Gorice. Po italijanski zasedbi Primorske so se energetski apetiti precej povečali – leta 1936 je italijanska družba SADE začela graditi elektrarno Doblar z jezom v Podselu, prvi doblarski agregat je začel delovati 8. aprila 1939. Vzporedno so Italijani gradili še elektrarno Plave, ki so jo na omrežje priključili leto pozneje, leta 1940.
Za elektrarno Doblar so v Podselu postavilo 40 metrov visok jez, za katerim se akumulacijsko jezero s poldrugim milijonom kubičnih metrov vode razteza na več kot 80 hektarjih. Soča iz akumulacije do strojnice priteka po skoraj 3.600 metrov dolgem dovodnem predoru premera 5,6 metra. V podzemni strojnici so Italijani montirali tri agregate s Francisovimi turbinami z močjo 18.000 kW.
V 75 letih neprekinjenega delovanja je Doblar proizvedel 10 teravatnih ur - povečini vršne električne energije.
Dograjevanje soške verige
Soške elektrarne na povodju Soče upravljajo pet velikih in 21 malih hidroelektrarn ter edino črpalno elektrarno v Sloveniji – ČHE Avče. Italijani so v štiridesetih letih prejšnjega stoletja zgradili Doblar 1 in Plave 1, prva naslednja večja elektrarna na Soči je zatem zrasla šele leta 1984. To je HE Solkan, značilna pretočna elektrarna s tremi agregati in skupnim inštaliranim pretokom 180 kubičnih metrov na sekundo. Takoj po gradnji solkanske elektrarne so v SENG-u začeli proučevati možnosti za povečanje inštalirane moči verige elektrarn na Soči. Začeli so graditi vzporedni elektrarni Doblar 2 in Plave 2, ki so ju na omrežje priključili leta 2002. Obe v kar največji meri izkoriščata obstoječi akumulaciji. Moč soške verige se je po končani gradnji obeh vzporednih elektrarn povečala za 77 odstotkov, proizvodnja vršne energije pa za dobro tretjino.
Zdaj so celovito obnovili še prvo soško elektrarno Doblar 1, prihodnje leto bo nova strojnica tudi v drugi najstarejši elektrarni na Soči, elektrarni Plave 1. Tu bo naložba Soških elektrarn malo manjša: Doblar 1 je stal 32 milijonov evrov, Plave 1 pa bodo prenovili za 11 milijonov.
Visoka Soča, veliki zaslužki
Denar za obnovo prvih dveh elektrarn na Soči – 43 milijonov evrov - so Soške elektrarne zbrale same. Letos jim evri po reki res dotekajo … Vladimir Gabrijelčič, direktor Soških elektrarn: »Glede na visoko vodnatost skozi vse leto smo presegli načrte proizvodnje na soški verigi že za trideset odstotkov.«
In cene? Proizvodna cena na Soči je zdaj od 25 do 28 evrov (v povprečju je sicer 35 evrov), cena na trgu pa je 42 evrov. Ob dobrih zaslužkih je seveda treba razmišljati o nadaljnjih naložbah. Soške elektrarne imajo tako še vedno v načrtu energetsko izrabo zgornjega porečja Soče – predvsem njenih dveh pritokov:Idrijce in Učje. Tu pa naletijo na veliko pregrado – Zakon o Soči.
Lobirali bodo za spremembo Zakona o Soči
Blaž Košorok, direktor Holdinga Slovenske elektrarne, je ob odprtju obnovljene elektrarne Doblar 1, napovedal: »Če bo treba, bomo lobirali za spremembo Zakona o varovanju reke Soče. Le tako bomo lahko prišli do energetskih objektov na zgodnjih pritokih reke Soče. Seveda pa ne za vsako ceno, in ne na silo.« Vladimir Gabrijelčič je pritrdil, da se zavzemajo za gradnjo na Idrijci in Učji: »No, predvsem na Idrijci zdaj ne gre več za megalomanske objekte, kot so bili v načrtih pred četrt stoletja, po katerih naj bi potopili velik del doline Idrijce. Zloglasna HE Trebuša je pozabljena, pokopana. Zdaj gre le še za manjše pretočne elektrarne na tem pritoku reke Soče. Toda vse je odvisno od okoljske zakonodaje.«
Irena Kavčič, vodja projekta Soča pri eni največji nevladnih organizacij WWF, je bila v nedavnem intervjuju za časopis Dnevnik, izjemno kritična: »Čeprav Sočo s pritoki ščiti Zakon iz leta 1976, velik del porečja Soče vključno z Idrijco pa spada pod Naturo 2000 – v letnem poročilu Soških elektrarn vsako leto zapišejo, da načrtujejo gradnjo elektrarn na Idrijci in Učji. Leta 2011 smo bili že priča poskusu spremembe zakonodaje, s katerim je hotela takratna vlada dopustiti gradnjo novih hidroelektrarn na pritokih Soče. Za zaščito te naše alpske reke bomo uporabili tudi mednarodna orodja.«
Najbolj »električna« občina – zadovoljna
So pa v najbolj »električni« občini, v občini Kanal ob Soči – s Soškimi elektrarnami zadovoljni. Župan Andrej Maffi je ob odprtju obnovljene elektrarne Doblar 1 povedal: »Da, res smo najbolj električna občina. Na našem območju imamo kar pet elektrarn Doblar 1 in 2, Plave 1 in 2 ter črpalno elektrarno Avče, edino v Sloveniji! Resda je bilo med gradnjo novih kar nekaj težav in nesoglasij – toda v dialogu s krajani in Soškimi elektrarnami smo vse zgladili. Zdaj si želimo le še to, da bi obstoječe akumulacije izkoristili tudi za športne in turistične dejavnosti. Idej in pobud je ogromno. Upam, da bodo ta naša 'soška jezera' kmalu zaživela«.
Od Soških elektrarn občina dobi tudi kar nekaj denarja. Ob gradnji črpalne elektrarne Avče so ji izplačali dva milijona evrov. Vendar pa je kanalski župan prepričan, da bi bila boljša »materialna«, in ne denarna odškodnina: »S SENG-om so se dogovarjali moji predhodniki. Če bi se jaz – bi vztrajal pri drugačnih zahtevah. Namesto denarja bi bilo primerneje zahtevati kilometre cest, igrišča, družabne prostore. Denar je lahko izmuzljiv … Zgrajeni objekti pa za občino in krajane ostanejo.«
Mojca Dumančič, TV Slovenija
Foto: Mojca Dumančič in SENG
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje