Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V številnih podjetjih, ki so jih prizadele poplave, predvsem na Koroškem in v Savinjski dolini, še vedno niso zagnali proizvodnje. Po prvih ocenah bo škode v gospodarstvu za vsaj pol milijarde evrov. V podjetjih se zelo bojijo izgube kupcev.
Analiza 11 vzorcev naplavin, ki so jih od Dravograda gorvodno do Črne na Koroškem odvzeli 12. avgusta, je pokazala presežne vrednosti svinca, cinka in kadmija v zgornji Mežiški dolini.
Prevaljski gasilci po skoraj štirih tednih od poplav opozarjajo, da nimajo več dovolj opreme za intervencije in tudi denarja za nakup ne. Gasilska zveza Slovenije društvom pomaga z opremo, a Prevaljčani za pomoč niso prosili, so se odzvali na GZS-ju.
Občini Ljubno ob Savinji je uspelo iz različnih virov zagotoviti več bagrov in tovornih vozil iz celotne Slovenije, ki so že čistili strugo Savinje po vodni ujmi, v Lučah pa mehanizacije primanjkuje.
Močne popoldanske nevihte, ki so zajele del slovenske Istre, so povzročile, da je voda zalila nekatere ceste in podhode, med drugim v Piranu, Portorožu in Strunjanu. Meteorna voda je poplavila tudi vrtec v Luciji.
Rdeči križ Slovenije je sporočil, da so v petek končali zbirati vloge prosilcev za pomoč po nedavnih ujmah. Do zdaj so zbrali in obdelali 3773 vlog in skupno zbrali 2,7 milijona evrov finančnih sredstev.
"Ne vidim več možnosti za življenje v tej hiši. Bojim se, ker imam fanta z Downovim sindromom, ki v hišo noče več stopiti. Vse je zastrupljeno. To ni bila samo voda, ampak tudi plin, akumulatorji, mulj iz Meže, v kateri se je leta nabiral svinec."
Do prvega roka, ki se je iztekel v ponedeljek, so delodajalci za koriščenje ukrepov državnega subvencioniranja višje sile in čakanja na delo skupno oddali 1842 vlog za 13.199 ljudi. Rok za prijavo gospodarske škode se bo iztekel v petek.
Slovenijo je včeraj in ponoči prešel nevihtni pas, ki se je od slovenske Istre širil proti vzhodu. Neurja so težave povzročala na Koroškem, severnem Primorskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji, a tako hudo kot na začetku meseca tokrat na srečo ni bilo.
Iztekel se je rok za oddajo vlog prosilcev za pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči križ Slovenije je zjutraj prejel skupno 2506 vlog, Slovenska karitas skupno 1550 vlog, število vlog pa še ni dokončno. V torek zjutraj pa bodo imeli še natančnejše številke.
Kmetijsko ministrstvo je v poplavah prizadete kmete, čebelarje in ribogojce vnovič pozvalo k vnosu informativnega popisa škode v aplikacijo Poplave 2023, saj bodo ti podatki omogočali hitrejše odzivanje države.
Poplave so bile v Sloveniji pogoste tudi v preteklosti, prve zapise o njih najdemo že leta 1550. Najpogostejše so bile v okolici Celja. Tam je bila leta 1954 tudi najbolj smrtonosna povodenj pri nas, ki je vzela 22 življenj.
Po neuradnih informacijah naj bi se evakuirali prebivalci Spodnjega Javorja, je pozno zvečer poročal Radio Slovenija. Evakuacije naj bi bile po neuradnih podatkih zaradi obsežnega plazu tudi v Lomu pri Mežici.
V Sneberjah so se sešli predstavniki stanovalcev različnih delov naselja in župan Ljubljane Zoran Janković. Dogovorili so se o izbiri izvajalcev sanacijskih del in o financiranju obnove, ki se bo po napovedih začela 15. septembra.
Na prizadetih območjih hitijo z najnujnejšo sanacijo. Razmere na območju Kamnika si je v družbi premierja Roberta Goloba ogledal tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Državni sekretar Boštjan Šefic je medtem obiskal Savinjsko dolino.
V ponedeljek dopoldne bodo padavine zajele zahodne kraje in čez dan prešle celotno Slovenijo. Arso opozarja, da bodo v več delih države verjetno naraščali posamezni hudourniški vodotoki in manjše reke ter poplavljale padavinske in zaledne vode.
Pet kmetijskih organizacij v projektu Nudim – potrebujem pomoč na kmetiji zagotavlja solidarnostno pomoč kmetijam, ki so utrpele škodo v nedavnih poplavah in plazovih. Predvsem gre za solidarnostno pomoč s krmo.
Ob številnih ljudeh, ki so prizadetim v poplavah na različne načine priskočili na pomoč, se najdejo tudi takšni, ki situacijo izkoriščajo. V društvu Humanitarček opozarjajo, da posamezniki odnašajo večje količine pomoči, ki jo potem prodajajo naprej.
Poslanci bodo predlog interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi obravnavali še pred iztekom parlamentarnih počitnic prihodnji teden, predvidoma v četrtek. GZS medtem ocenjuje, da zakon prinaša dobre rešitve.
Slovenska karitas je do zdaj na podlagi prejetih prošenj finančno pomagala 3104 v poplavah prizadetim gospodinjstvom v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov. Škofijske karitas bodo prihodnji teden začele drugo fazo zbiranja prošenj in razdeljevanja pomoči.
Neveljaven email naslov