Po torkovem srečanju s predstavniki bank in zavarovalnic je premier Robert Golob izrazil pričakovanje, da bodo banke svoje predloge ukrepov predstavile v 48 urah. Kot je v pogovoru za časopis Delo povedala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, je med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. "Dejstvo je, da vse banke to zagotavljajo takoj, imajo pa različne poslovne prakse," je pojasnila.

Drugi ukrep bi bila ugodna dolgoročna posojila za fizične osebe, ki bi obnavljale svoje domove. Kot je dejala Stanislava Zadravec Caprirolo, bi bila ena od možnosti triodstotna fiksna obrestna mera za obdobje do deset let in s poroštvom države.

Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniška posojila po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje, daljše od sedem let, kar je sicer omejitev. "Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago, če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev," je menila vodja združenja bank.

Boštjančič: Smo zadovoljni, nismo pa še tam ...

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da so na ministrstvu že pripravili odgovor na predloge bank. Nekatere vidike so že obravnavali v interventnem zakonu, so pa predvideni dodatni pogovori.

Stališče bank je po njegovih besedah dobro izhodišče za nadaljevanje pogovorov tudi glede morebitne uvedbe prispevka bank in hranilnic, vezanega na bilančno vsoto, ki bi bil namenjen sanaciji. Pozneje so s finančnega ministrstva sporočili še, da je treba tovrstni prispevek "precej natančneje doreči, tako glede zneska trajanja kot tudi glede same obveznosti plačevanja tovrstnega prispevka".

"Z odzivom bank smo zadovoljni, nismo pa še tam, kamor vlada misli, da lahko pridemo, tako da se bodo v prihodnjih dneh intenzivni pogovori z bankami nadaljevali," je povedal Boštjančič in ocenil, da bi lahko do končne različice ukrepov prišli v tednu ali dveh.

Minister je ob tem opozoril, da je treba zelo paziti tudi na finančno stabilnost celotnega bančnega sektorja, prav tako bi tak prispevek različno vplival na različne banke. Zato je Boštjančič navedel, da ne namerava dajati nikakršnih populističnih izjav. Zaradi vidika zagotavljanja stabilnosti sektorja in siceršnjih regulatornih omejitev je v pogovore vključena tudi Banka Slovenije.

Proti obdavčitvi dobičkov in za enkratno obdavčitev celotnega gospodarstva

Predstavniki bank pa ob tem nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov. Kot je dejala Stanislava Zadravec Caprirolo, so dobički, "kjer nekateri omenjajo, da so izjemni in presežni", prehodni in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi bilo lahko zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajala diferenciacija med sektorji.

Sorodna novica Arhar o bančnih odpisih dolgov: Če ni, še vojska ne vzame

Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči pa v bankah vidijo v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. "Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval," je dejala.

Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben sklad, ki ga bo predvidoma ustanovila banka SID. Kot je dejala Stanislava Zadravec Caprirolo, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki posojil, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada, tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.

Zadravec Caprirolo: Tako hitremu odzivu še nismo bili priča

Banke so po ocenah Stanislave Zadravec Caprirolo ob naravni nesreči hitro strnile vrste in se izjemno hitro odzvale tudi posamično. "Te individualne odločitve so že prinesle skupni pristop bančnega sektorja na vseh področjih, ki zadevajo stroške odobravanja njihovih produktov. Tako hitremu odzivu še nismo bili priča," je dejala za časopis Delo.

Kot je dejala, so se vse banke odločile, da ne bodo zaračunavale stroškov za moratorije na posojila, ob tem niti ne zaračunavajo stroškov razvez depozitov in provizij za donacije humanitarnim organizacijam. Dodala je, da so vse banke izjemno pospešile postopke za odločanje o moratorijih in za podeljevanje hitrega premostitvenega financiranja.