V zadnjih sedmih dneh so tako morali posredovati več kot 100-krat, je za STA povedal Boris Žnidarko iz PGE-ja Celje. Po besedah vodje Poklicne gasilske enote (PGE) Celje je bilo največ onesnaženosti na območju občin Braslovče, Polzela in Zgornje Savinjske doline. Zaradi povečanega števila dogodkov je PGE Celje na ogroženem območju deloval z dvema samostojnima oddelkoma v sodelovanju z nazarskimi prostovoljnimi gasilci.

"Nedavne poplave so za sabo pustile katastrofalne posledice. Deroča voda je s sabo odnašala vse, kar ji je prišlo na pot, zalila kleti ter poškodovala ali uničila infrastrukturo in energetske vode. Najhuje je bilo v zgornjem toku reke Savinje, kjer so največjo nevarnost za okolje, po upadli vodi, predstavljali poplavljeni ali prevrnjeni zalogovniki kurilnega olja v stanovanjskih hišah, kot tudi kurilno olje, ki je izteklo iz zalogovnikov," so celjski gasilci zapisali na družbenem omrežju Facebook.

Ob vsaki prijavi izlitja nevarnih snovi je bil izveden triažni ogled, s katerim so določili vrsto snovi in prioriteto posredovanja, saj so lahko le tako ugotovili, kaj je bilo zares nujno sanirati, je pojasnil Žnidarko.

"Gasilci smo v tem času odstranili več kot 50.000 litrov raznih nevarnih snovi, pretežno naftnih derivatov. Za končni odvoz nevarnih snovi je bil s strani Uprave RS za zaščito in reševanje določen zunanji pogodbenik, podjetje Saubermacher," je dejal Žnidarko. Prav tako so gasilci delovali na ogroženem območju pri opravljanju zahtevnejših nalog, kot sta bili med drugim pregled in odstranitev nevarnosti v Kampu Menina ter dezinfekcija območja kadavrov v Občini Luče.

V teh dneh jim je na pomoč priskočil mešan oddelek poklicnih gasilcev iz sosednjih poklicnih gasilskih enot iz območij, ki niso bila prizadeta ob poplavah. S to pomočjo so lahko deloma razbremenili povečano pripravljenost v PGE-ju Celje in okrepili medsebojno sodelovanje, je še dejal Žnidarko.