"Občutki so zelo lepi, ker smo eno leto živeli v strahu pred ponovnimi poplavami," je svežo odločitev vladne strani, da se seli tudi 116 objektov na levem bregu Savinje, komentiral krajan Letuške gmajne Jože Dermol.

Sorodna novica Na levem bregu Savinje v Letušu predvidena odstranitev 116 objektov

Spomini na lanski 4. avgust so med številnimi domačini še vedno zelo strašljivi. "Vesela sem, da so starši šli malo prej v dom, ker bi drugače utonili, ker je bilo reševanje nemogoče, voda je bila deroča," je spomine delila Eva Natek Mešič.

A nekateri pravijo, da je bil del naselja manj in lani sploh prvič poplavljen, zato ne razumejo, zakaj ne bi bolj oddaljenih hiš od sotočja Pake in Savinje zaščitili z ureditvijo strug gorvodno in postavitvijo protipoplavnega zidu. "Najbolj nas boli, da so v teh osnutkih sklepov zapisi, da bi se naše naselje lahko zavarovalo, da bi nas lahko zaščitili," je bil nezadovoljen Bojan Arčan.

Župan Braslovč Tomaž Žohar opozarja, da lahko zid preplavi ali pa se celo poruši, "kar se je zgodilo v Nemčiji in so imeli smrtne žrtve". Vodja tehnične pisarne Blaž Dolinšek dodaja, da bi lahko dodatne težave povzročale podtalnica in zaledne vode, kar pomeni, da bi bili prebivalci ob takih dogodkih stalno pod pritiskom evakuacije.

Nasprotniki selitve napovedujejo, da bodo s pritožbami vztrajali vse do Evropskega sodišča za človekove pravice. Lani so proti selitvi zbrali 100 podpisov.

Na tem seznamu je tudi Jože Mandelc, a ta pravi, da so ga pretentali. Podpisal je takoj po poplavah, ni bil pozoren, govorec je bil dober, je Mandelc našteval razloge.

"Nikogar nismo silili. Lahko, da si je nekdo premislil in ni več za selitev, lahko pa je tudi obratno, in tisti, ki je bil prej za, je zdaj proti," pa je zadevo pojasnil Arčan.

Tako podporniki kot nasprotniki selitve pa si želijo, da bi državni mlini mleli hitreje, saj že skoraj eno leto živijo v negotovosti, nestrpno čakajo zlasti na cenitve svojih hiš.