Glede Partizanske bolnice Franje ni bilo na novo ugotovljenih poškodb, je potrdil direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač.

V škofjeloški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana je poplavilo že tretjič v zadnjih dveh desetletjih. Arhiv namreč domuje v polkletnih prostorih in tudi tokrat je skozi okna in vrata vdrla meteorna kanalizacija, ki se je razlila po vseh prostorih arhiva. Poplavljenih je bilo vseh 430 kvadratnih metrov talnih površin, od delovnih in skladiščnih prostorov do čitalnice, hodnika do sanitarij in strojnic. Kot so povedali za STA, okvirna škoda še ni ocenjena.

V škofjeloških prostorih arhiva so poplave uničile tla in pohištvo, zaradi vode so se med drugim napihnile police, stavbno pohištvo, med njimi razmočena okna, na srečo pa ni večje škode na samem arhivskem gradivu. V samih skladiščih so namreč prve police nekoliko dvignjene od tal, prav tako jim je uspelo gradivo še pred poplavo pravočasno premakniti na varno.

Tokrat je bila najbolj na udaru sortirnica, kjer je bilo razmočenih 32 škatel gradiva in trije ovoji. To gradivo so že odpeljali v škofjeloški hipermarket, kjer so ga začasno zamrznili in ga bodo pozneje postopoma konservirali. Sicer v škofjeloških arhivskih prostorih sledilo dolgotrajno osuševanje, zaradi česar bi zdaj med drugim potrebovali dodatne razvlažilce, pozneje bodo morali zamenjati tla, najverjetneje tudi pohištvo.

Sicer so poplave poškodovale tudi Špas teater v Mengšu, kjer je bilo poplavljenega kar tri četrtine mesta. Voda in blato sta uničila prostore gledališča. Čez konec tedna so v gledališču pripravili čistilno akcijo, je še navedlo ministrstvo za kulturo.

Kot so danes zapisali v izjavi za javnost, je voda poškodovala večino tega, kar je v teatru nastajalo dve in pol desetletji: opremo, scenografije, tehnične pripomočke, projektorje, zvočnike, luči, dvigala, kostume, rekvizite, reklamne panoje, stojala, promocijske materiale in dokumentacijo. Poškodovala je tudi Kulturni dom Mengeš, v katerem domuje in ga bo potrebno obnoviti. Škoda prostorov in lastnine bo po ocenah znašala nekaj sto tisoč evrov.

Zemeljski plaz je med drugim poškodoval muzejsko Idrijsko rudarsko hišo, kjer se je na zadnji del stavbe utrgalo približno sedem kubičnih metrov zemljine, ki so jo že v soboto v celoti odstranili. Še pred plazom so pravočasno iz hiše umaknili vso premično dediščino, s čimer so preprečili nadaljnjo škodo. V celoti pa je uničena drenaža ob hiši.

Idrijska rudarska hiša do nadaljnjega ostaja zaprta za obiskovalce. Zdaj bodo morali najprej počakati na razmere, ki bodo dopuščale varen pregled zemljine nad pobočjem hiše. Zemljina sicer trenutno nima vidnih premikov, a je dodatna težava, da je teren precej zaraščen, je še povedal direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač in dodal, da je govoriti o kakršni koli oceni škode trenutno preuranjeno.

Sorodna novica Franja v tem letu ne bo več odprta za obiskovalce. Vrečko: Sanacije pod vodstvom države.

Pri Partizanski bolnici Franji, ki jo je novo uničenje letos doletelo že v poplavah sredi julija, v tokratnih avgustovskih poplavah niso ugotovili novih poškodb. Je pa zdaj v pripravi natančen popis škode, ki naj bi bil končan do 26. avgusta, nato sledita priprava sanacijskega programa in iskanje finančne konstrukcije.

V Idriji predvidevajo, da bo obnova bolnice Franje zelo verjetno trajala vsaj toliko časa kot po neurju leta 2007, ko je vojna ujma odplavila skoraj celotno bolnico. Takrat je obnova tako spomeniškega območja bolnice kot zaledja trajala tri leta in stala dobra dva milijona evrov. Dražji del obnove takrat sta bila gradnja obeh zaplavnih pregrad, tako mrežaste kot dveh betonskih, in urejanje struge Čerinščice, predvidevajo, da bo enako tudi tokrat.

Ni še znano, koliko natančno bo stala nova celovita obnova bolnice Franje, prav tako še ni znano, saj morajo najprej dokončati natančen popis škode, je pa pričakovati, da bo znesek podoben kot po ujmi leta 2007. Kosmač je ob tem še opozoril, da so cene gradbenih storitev in gradbenega materiala zdaj bistveno višje kot v času prve obnove, saj so se samo v zadnjih dveh letih podražile za približno 30 odstotkov. Sicer je bilo že v preteklem mesecu napovedano, da Franja v tem letu ostaja zaprta za obiskovalce.

Iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka so sporočili, da je vodna ujma uničila krajevno knjižnico Poljane. Poplava je prizadela tudi Osrednjo knjižnico Mozirje, a ne v velikem obsegu, saj so poškodovani kletni prostori in spodnje police knjig. O enotah te knjižnice (Gornji Grad, Luče, Rečica ob Savinji, Nazarje, Ljubno) informacij do popoldneva še ni bilo. Vodna ujma je med drugim zelo ogrožala Knjižnico Medvode, ki je na sotočju Save in Sore. Naraščanje poplavnih vod se je ustavilo, tik preden bi te vdrle v notranjost knjižnice.

V Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu, eni izmed enot Knjižnice Domžale, je zaposlena tik pred začetkom poplave umaknila večino gradiva, ki je bilo na tleh. Škoda je v osrednjem prostoru tako nastala praktično le na opremi in elektroniki. V celoti pa je uničeno skladišče v kleti, kjer je bilo hranjeno knjižnično gradivo. Knjižnico so s pomočjo številnih prostovoljcev že skoraj povsem počistili. Težave na tem območju še naprej predstavljajo telekomunikacijske povezave, ki so na območju občine prekinjene. Ponovno naj bi jih vzpostavili v roku 10 dni. Ostale enote knjižnice škode niso utrpele. Poročajo pa, da so precej škode na svojih domovih utrpeli številni zaposleni, saj večinoma prihajajo na delo z območja Komende, Mengša, Trzina, Kamnika in Domžal.

Na vodnem udaru je bil tudi Kulturni center Laško, kjer je uničeno celotno skladišče. Kot je za Televizijo Slovenija povedal predsednik KD Laška pihalna godbe Martin Teraž, je škoda zares zelo velika. Med drugim je uničene veliko opreme – od glasbil in stojal do uniform, pravi.

^{Stanje v Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu v ponedeljek popoldne.}

V Osrednji knjižnici Celje ni bilo poplave. Zaradi visokega vodostaja Savinje, ob kateri leži knjižnica, in možnosti njenega razlitja, so knjižnično gradivo in opremo v petek preventivno prenesli iz kletnih prostorov v višja nadstropja. Opremo že vračajo, da bi otroški oddelek lahko čim prej ponovno sprejel svoje mlade bralce.

Iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, ki deluje na območju Črne na Koroškem, Mežice, Prevalj in Raven na Koroškem, so sporočili, da je naravna nesreča na območju sicer povzročila veliko škode, a na srečo enote knjižnice po do zdaj znanih informacijah niso bile neposredno prizadete, saj se prostori večinoma nahajajo v višjih nadstropjih objektov, tako da so ostali na suhem. V Sloveniji sicer deluje 58 splošnih knjižnic, ki svojo dejavnost opravljajo s knjižnično mrežo na 276 lokacijah po vsej državi.