Šefic je napovedal, da bo v prihodnjih dveh tednih največ pozornosti namenjene pomoči posameznikom s prizadetimi stanovanjskimi objekti. "Pred nami so nekatere zelo zahtevne odločitve, ki jih bomo oblikovali in sprejeli skupaj z vodstvi občin in jih predstavili občankam in občanom. Najpomembnejši cilj je zagotoviti varnost ljudem, ki živijo na teh območjih, pripraviti ustrezne alternative, opredeliti roke in se dogovoriti, kako bomo ukrepe izpeljali. Popolnoma razumem vse, ki so v situaciji, ki jim grozijo bodisi plazovi ali v prihodnosti podobne ali celo hujše poplave, da pričakujejo hitre odgovore. Vso energijo vlagamo v to, da bi jih tudi zagotovili," je dejal na novinarski konferenci.

Sorodna novica Krajani Strug: "Vsa naša prizadevanja so naletela na gluha ušesa"

Državna tehnična pisarna bo intenzivno nadaljevala preglede objektov fizičnih oseb, v prihodnjih dneh naj bi v sodelovanju z občinami sprejeli tudi nekatere ključne odločitve. Potrdil je, da se to nanaša tudi na območje naselja Struge, ki ga ogroža velik usad, precej hiš pa je poškodovanih, tako da ljudje zahtevajo odgovore, ali naj hiše obnavljajo. "Z občino moramo še definirati nekatere postopke. Nato bomo opravili pogovore s krajani in opredelili nadaljnje korake," je povedal Šefic.

Tudi glede občine Braslovče, kjer je med drugim vprašanje morebitne preselitve dela naselja Letuš, naj bi bilo več znanega v naslednjih dveh tednih. S problematiko so seznanjeni, poznajo predlog župana glede morebitne selitve, pridobili so mnenja stroke, je povedal Šefic in dodal, da bo to gotovo tudi tema sobotnega obiska vlade v savinjski regiji.

Postopke za morebitne nadomestitvene gradnje bo opredelil zakon o obnovi, glede katerega še potekajo določena usklajevanja. Pomembno bo predvsem poiskati primerna zemljišča, jih komunalno opremiti in pripraviti načrte za gradnjo. Kot je dejal Šefic, bo predvidoma možnih več tipov gradnje, odvisno od posameznega območja, da bi zadostili razmeroma širokemu krogu ljudi.

Predvideni so tudi postopki za primere, ko bi se ljudje odločili, da bodo sami reševali to težavo, ko bi bili zainteresirani samo za določeno obdobje najema ali pa ko bi se odločili za trajno preselitev na novo lokacijo.

Z delovnim gradivom zakona o obnovi se je vlada pretekli teden že seznanila in je naložila nekaterim ministrstvom, da nadgradijo nekatera vprašanja, npr. glede nadomestitvenih gradenj, rokov za sprejemanje odločitev, morebitnih dodatnih ukrepov za pomoč, je dejal.

Predvideno je, da bo zakon veljal pet let. Med drugim naj bi opredelil postopke za nadomestne gradnje bivalnih objektov, pomoč kmetom in nadomestne kmetije, opredelil ravnanje z naplavinami in muljem, tudi nekatere protipoplavne ukrepe in gradnjo npr. trajnih mostov, kjer so zdaj začasne rešitve.

Šefic je dejal, da bodo izdatki razporejeni v petletnem obdobju. Točna finančna konstrukcija se še postavlja, je dejal, šlo bo pa za kombinacijo različnih virov, med drugim proračunskih in različnih evropskih (kohezijska, iz sklada za okrevanje in odpornost in solidarnostnega sklada EU-ja). Na voljo bodo povratna in nepovratna sredstva po različnih shemah za prebivalstvo in gospodarstvo.

Ob kritikah vlade, da ukrepa prepočasi, so se odločili, da bodo opravljeno delo tedensko predstavljali na novinarskih konferencah.

Občine naj bi denar za povračilo interventnih stroškov prejele do konca tedna

"Posamezni finančni ukrepi, ki jih je vlada sprejemala v zadnjih dveh mesecih, so bistveno prispevali k učinkovitosti odprave posledic in ublažili težek položaj, v katerem so se znašli posamezniki na prizadetih območjih," je prepričan Šefic. Spomnil je, da je bilo najprej na voljo 10 milijonov pomoči, ki je bila prek Rdečega križa in Karitas razdeljena fizičnim osebam. Kmalu je bil spremenjen zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je omogočil predplačila občinam v višini 40 odstotkov in se po Šefičevih besedah izvajajo v rekordno kratkem času.

Prvič so bila zagotovljena tudi 100-odstotna vračila za interventne stroške občin. Trenutno je bilo za interventne stroške izplačanih 14 milijonov evrov, čakajočih izplačil je ostalo za 94 milijonov evrov, a je Šefic napovedal, da naj bi bili interventni stroški do konca tega tedna izplačani. "Res je, da bi lahko bili tudi kakšen dan prej," je dodal in pojasnil, da je morala uprava za zaščito in reševanje, prek katere so bila sredstva podeljena, nekaterim občinam priskočiti na pomoč, da so lahko pripravile ustrezne zahtevke. Zahtevke je oddalo 138 občin.

Dobrih 76 milijonov je bilo prek ministrstva za naravne vire in prostor razdeljenih za predplačila škode na občinski infrastrukturi, medtem ko je čakajočih izplačil še za skoraj 146 milijonov evrov. Šefic je sicer poudaril, da je bila prevoznost državnih in lokalnih cest zagotovljena v zelo kratkem času po uničujoči ujmi.

Za sanacijo vodotokov doslej namenjenih dobrih 15 milijonov

Kot je povedala direktorica direkcije za vode Neža Kodre, izredni ukrepi na vodotokih, s katerimi so začeli praktično takoj po ujmi, še vedno intenzivno potekajo. Prioriteta je še vedno vzpostavitev pretočnosti vodotokov, kar zajema med drugim odstranjevanje plavja in stabilizacijo poškodovanih delov brežin

Po Šefičevih besedah se urgentne sanacije izvajajo na več tisoč kilometrih vodotokov, preprečuje se predvsem možnost nastanka dodatne škode v za poplave kritičnih letnih časih.

Do danes so v okviru izrednih ukrepov na vodotokih zaključili delo na 466 deloviščih za 330 kilometrov vodotokov, ponekod je šlo za izredno zahtevna dela, saj je bilo treba strugo prestaviti tudi za več deset metrov, je povedala. Trenutno dela potekajo na 206 deloviščih, na terenu je okrog 1000 delovnih strojev s strojniki in še 500 dodatnih delavcev.

Od danes je na voljo spletni pregledovalnik delovišč na vodotokih. V pregledovalniku si je mogoče na zemljevidu Slovenije pogledati, točno na katerih območjih in kakšna dela so bila izvedena ter kje in kakšna dela trenutno potekajo. Podatke bodo osveževali dnevno.

Za izredne ukrepe na vodotokih je bilo iz proračuna odobrenih 47 milijonov evrov, od tega so doslej za te ukrepe namenili 15,5 milijona evrov.

Doslej porabljena sredstva

Z državnega proračuna je bilo do zdaj za pomoč po poplavah in plazovih namenjenih 10 milijonov evrov Rdečemu križu in Karitas, 18,1 milijona evrov izredne socialne pomoči (in še za 11,2 milijona evrov je čakajočih izplačil), 14,1 milijona evrov izplačanih interventnih stroškov za 138 občin (še za 95 milijonov evrov je čakajočih izplačil), 76,1 milijona evrov predplačil za škodo na občinski infrastrukturi (še za 145,9 milijona evrov je čakajočih izplačil) in za 31,8 milijona evrov predplačila za škodo v gospodarstvu.

Vzpostavljen je bil tudi klicni center, prek katerega lahko prizadeti v poplavah na številki 114 prejmejo informacije v zvezi s pomočjo, ki je na voljo. Doslej je z njim kontaktiralo 2108 klicateljev. Največ vprašanj se je nanašalo na možnost denarne pomoči, subvencijo vrtca in šolske prehrane. Sledila so vprašanja, vezana na popis škode na objektih, na izplačilo škod, sanacijo škode v naravi, stanovanjsko problematiko, v smislu subvencij tržnih najemnin, neprofitnih stanovanj, kriznih namestitev starejših itd. Nekaj klicev je bilo vezanih tudi na individualne obravnave v tehničnih pisarnah in na cene energentov.

Šefic je med drugim poudaril, da je sodelovanje vladne službe za obnovo po poplavah z občinami, humanitarnimi organizacijami, zbornicami, strokovnjaki, posamezniki in skupinami zelo dobro in stremi k čimprejšnji sanaciji in razvoju v avgustovskih poplavah prizadetih območij. Posebej je poudaril pomen humanitarnih organizacij, ne le pri razdeljevanju pomoči, temveč tudi pri psihosocialni skrbi za krajane.

Poudaril je tudi pomen jasnega in pravočasnega informiranja širše javnosti in predvsem tistih, ki so jih poplave prizadele, zato bo služba za obnovo vsak teden na novinarski konferenci sproti predstavljala svoje delo in načrte za prihodnje.