Po seji vlade, ki je obravnavala in potrjevala amandmaje na zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in številne druge ukrepe, ki obravnavajo nedavno hudo vremensko ujmo, so se predstavniki vlade sešli tudi z vsemi predstavniki združenj občin: Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije.

"Pregledali so aktualno stanje in opredelili prihodnje korake o tem, kako na nacionalni ravni čim bolj skoordinirati vse razpoložljive resurse in zmogljivosti, da občinam, ki so najbolj prizadete, čim hitreje pomagajo," je na novinarski konferenci pojasnil premier Robert Golob.

"Bili so podani različni predlogi, nekateri so bili tudi že sprejeti in implementirani. Rad bi poudaril predvsem predlog glede predplačila – država se je obvezala, da bo na eni strani pokrila vse intervencijske stroške, hkrati pa bo tudi pri hitrih ukrepih za sanacijo povečala delež predplačil. Z 20 odstotkov se bo predplačilo dvignilo na 40 odstotkov predvidene škode, zato da lahko občinske službe prek svojih izvajalcev čim hitreje pristopijo k dejanskim ukrepom, ki bodo imeli trajnejši značaj. Ta del je zelo pomemben in je šel kot amandma v zakon, ki bo jutri obravnavan v DZ-ju," je dejal premier in poudaril, da se s tem poleg moralne podpore daje tudi izdatna finančna pomoč.

Na sestanku, ki ga bodo ponovili čez teden dni, so se predstavniki združenj občin in vlade pogovarjali tudi glede organizacije odvoza odpadkov, čiščenja hudournikov in zagotavljanja mehanizacije za območja, kjer jo najbolj potrebujejo.

Višje vnaprejšnje nadomestilo za občine

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da je vlada že drugič razpravljala o zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Predvideno je bilo, da se ta zakon sprejme na prvi popočitniški seji vlade, torej 17. avgusta, a je zaradi izrednih dogodkov vlada te postopke pohitrila.

Kot je dejal minister, so v zakon zapisali tri bistvene stvari. Prva je "odziv in financiranje odprave posledic za lokalno in državno infrastrukturo, z amandmajem smo danes povišali predplačila, ki jih prej v tem zakonu ni bilo, ta predplačila pa se zvišujejo na 40 odstotkov".

Drug del je odprava posledic v kmetijstvu, ki so ga z amandmajem tudi popravili, je dejal. Na tem področju so se uskladili s sugestijami, ko so jih prejeli iz Evropske komisije.

Tretja pomembna novost je "retroaktivnost". S tem zakonom se namreč odzivajo na naravne nesreče, ki so državo prizadele letos. Zakon bo tako veljal za vse nesreče, ki so Slovenijo prizadele od začetka leta.

Minister je poudaril še dva amandmaja. Financirali bodo izredne dopuste za vse prostovoljce, ki pomagajo na prizadetih območjih, država pa bo pomagala tudi pri financiranju čakanja na delo vsem prizadetim podjetjem.

Minister Brežan še pričakuje, da bodo spremembe zakona v sredo potrjene v državnem zboru.

V prihodnjih tednih, ko bo jasnejša razsežnost nastale škode, se bo vlada ukvarjala z dodatnimi spremembami zakonodaje, je še napovedal Brežan.

"Zakon na eni strani obravnava res ključne izzive, ki jih imajo občinske oblasti pri tem, ko vzpostavljajo osnovno infrastrukturo. Glavna prioriteta je, da skozi intervencije zagotovimo dostopnost do domov, energetske in telekomunikacijske povezave, pa tudi odvoz odpadkov," je ključne usmeritve zakona povzel premier Golob. "Na točki, ko imamo eno občino, ki je bila zelo prizadeta, in drugo občino, ki ima infrastrukturo, pa ni bila prizadeta, je zelo pomembno, da vzpostavimo nacionalno koordinacijo," je poudaril.

Izredna seja, na kateri bodo po nujnem postopku odločali o predlogu zakona, se bo začela v sredo ob 15. uri.

Problematika nadomestnih stanovanj in aplikacija

Sorodna novica Prostovoljci, obrtniki in podjetja lahko pomoč prizadetim v poplavah ponudijo z aplikacijo

Kot je dejal premier, je vlada veliko razpravljala tudi o zagotavljanju nadomestnih stanovanj. "Na vladi smo imeli to debato, ki bo verjetno končana v četrtek. Ampak že zdaj se kaže, da bomo aplikacijo Poplave 2023, kjer zbiramo donatorje storitev in opreme in jih usklajujemo s potrebami občin, razširili tudi s področjem začasnih stanovanj. Na tej aplikaciji želimo vzpostaviti osnovni register, saj že danes obstaja veliko ljudi, ki že danes ponujajo stanovanja, v katera bi se lahko začasno naselili tisti, ki so ostali brez strehe nad glavo," je pojasnil.

Vlada bo tako po njegovih napovedih vzpostavila pregleden seznam razpoložljivih stanovanj in vanj vključila tudi prosta stanovanja, s katerimi razpolaga država oziroma državna podjetja. "Na ta način želimo takoj olajšati stisko tistih, ki so ostali brez strehe nad glavo. To ni trajna rešitev, je začasna. Potem pa bomo morali najti trajno rešitev, kjer bomo delali skupaj z občinami. Morali bomo radikalno pospešiti postopke umeščanja v prostor za objekte, ki bodo imeli značaj nadomestne gradnje. Računamo, da bomo po spremembi zakonodaje lahko učinkovito pristopili k temu," je dejal Golob. Dodal je, da država zemljišč nima, imajo pa jih občine. "Ta zemljišča je treba opremiti in ustrezno prostorsko umestiti, na državi pa je, da potem poskrbi za samo gradnjo," je dejal.

Napoved možnosti nadomestne gradnje

Premier je že v ponedeljek omenil možnost relativno hitre nadomestne gradnje. Občine bodo priskrbele zemljišča in jih "dovolj hitro ob ustrezni zakonodaji" opremile. Država bo skupaj s proizvajalci montažnih hiš poskrbela za postavitev objektov. Samo postavitev naj bi zahtevala približno tri mesece, a to ne bo najdolgotrajnejši del, je poudaril, temveč bo to birokracija. To bodo poskušali "radikalno skrajšati". Dokler ne bodo objekti zgrajeni, bo država vzpostavila register praznih stanovanj in praznih objektov. Nekateri so v javni lasti, nekatere bodo poskušali pridobiti od donatorjev. Za uporabnike teh objektov bodo vzpostavili centralno, enotno najemniško pogodbo. Za ta del Golob načrtuje mesec dni časa. Meni, da bo dom potrebovalo več deset tisoč ljudi.

V ponedeljek je Golob še dejal, da bodo "do takrat ti ljudje, ki so brez strehe, ostali finančno pokriti od države".

Ukrepi za gospodarstvo

Vlada je obravnavala tudi ukrepe, ki se tičejo gospodarstva, kmetijstva in ribogojstva. "V vse tri sektorje smo pripeljali enake določbe – določbe o višji sili. To pomeni, da se tisti zaposleni, ki se iz katerega koli razloga ne morejo pripeljati v službo, jim država subvencionira 80 odstotkov njihove plače," je pojasnil Golob.

Podobno velja v primeru čakanja na domu. "Če podjetje, ki je posredno ali neposredno prizadeto, tudi v tem primeru država subvencionira 80 odstotkov plače pri čakanju na delo," je dejal premier. Kot je poudaril, je ukrep pomemben, ker želijo, da ekipe ostanejo skupaj, da se podjetja lahko samousposobijo za ponovno delovanje in pri tem ne izgubijo svojih zaposlenih. "Vemo, da zna to obdobje trajati tudi več mesecev, ampak bomo podjetjem, ki so v stiski, stali ob strani," je napovedal.

Izredni dopust in dan solidarnosti

Vlada je sprejela tudi ukrep, ki prostovoljcem prinaša sedem dni plačanega izrednega dopusta, 14. avgust pa bo dan solidarnosti in dela prost dan. "Pričakujemo, da bomo vsi mi pokazali svojo solidarnost do prizadetih krajev in pomagali vsak po svojih močeh," je dejal Golob. Pravne podrobnosti prostega dneva bodo urejene v podzakonskih aktih, pa je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje. "Vi me zdaj sprašujete o nečem, kar še ni bilo danes sklepano, danes je sprememba zakona, ki vpeljuje ti dve načeli. Izredni plačan dopust, če je izredni, je potem popolnoma logično, da če država to uzakoni za prostovoljce, bo to država financirala. Na drugi strani imamo dela prost dan. Dela prost dan je enak vsem preostalim dela prostim dnem. Tukaj ni predvidenega sofinanciranja od države, ker je sistem in ustroj države tak, kot sem ga opisal."

Prebilič: Projekt občine za občine

Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča so sestanek najprej namenili izmenjavi informacij med vlado in občinami, tako za ukrepe, ki so nujni takoj, kot za pot naprej. Občine si s tega vidika prizadevajo za oblikovanje "strateškega zakona", ki bo obravnaval čisto vse potrebne segmente odpravljanja težav na terenu.

Občine so same zagnale projekt Občine za občine, kjer si bodo občine po potrebi in močeh medsebojno pomagale. Zdaj delajo seznam občin, ki pomoč potrebujejo.

Klugler pozval k potrpljenju

Po besedah župana Slovenj Gradca Tilna Kluglerja je Koroška verjetno utrpela največjo škodo po poplavah, slovenjgraška občina pa je edina mestna, ki je utrpela tovrstno škodo. Še večjo škodo so po njegovem mnenju utrpele občine zgornje Mežiške doline, predvsem Črna, Mežica, Prevalje. Klugler je dejal, da je vlada predloge in pobude občin večinoma sprejela. Župan je nadalje prosil prebivalce koroške regije, naj bodo strpni, saj nič ne gre čez noč. Kratko je še opisal stanje na terenu. V Slovenj Gradcu so vzpostavili zračni most prek letališča, s helikopterji dostavljajo hrano in druge potrebščine ljudem, ki so praktično odrezani od sveta. Navedel je obljubo ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, da bodo mehanizacija, gradbeni stroji šli prioritetno na to področje, predvsem v savinjsko in koroško regijo.

Klugler je tudi pojasnjeval, kako velika težava je odvoz odpadkov, saj so se potrebe precej povečale, in kako jo rešujejo. Trenutno je največja težava, kam vse te naplavine dati. Rešitev iščejo v smeri, da se material iz najbolj prizadetih regij odvaža na deponije v drugih regijah. Po njegovih besedah bo morala država zagotoviti primeren prostor za odlaganje. Država naj bi jim dala zagotovilo, da bodo mogoče določeni standardi vsaj začasno zamrznjeni. "Se pravi, da bomo lahko pri čiščenju strug, hiš in vseh teh objektov, mogoče odlagali tudi na tista zemljišča, ki seveda niso za odlaganje primerna."

Ocena škode narašča

V ponedeljek je v Odmevih Golob pojasnil, da bo škoda precej višja od prvotnih ocen: "Če smo v soboto ocenjevali, da bi bila škoda lahko nekaj 100 milijonov, danes merimo škodo v milijardah, vemo, da bo več milijard evrov. Morali bomo narediti vse, postrgati povsod, kjer se bo dalo, če bomo želeli to škodo sanirati na učinkovit način. Morali bomo narediti rebalans." Dodal je, da bodo že danes obravnavali rebalans za letošnje leto, saj morajo že letos zagotoviti nekaj 100 milijonov evrov.

Samo za intervencije bo vlada namenila več kot 100 milijonov evrov, je pojasnil, finančno pomoč pa bodo dobile tudi fizične osebe, a ne neposredno, ampak prek humanitarnih organizacij. Tem je vlada že v soboto nakazala 10 milijonov evrov.

Postopek bo po premierjevih pojasnilih zastavljen tako, da bodo morali ljudje najprej prijaviti škodo, ki je nastala v njihovih domovih (če ti še stojijo): "To škodo prijavijo občinskim komisijam. /.../ V teh komisijah so tudi predstavniki CSD-jev, socialnih organizacij in humanitarnih organizacij, komisije so tiste, ki pripravijo ne samo kriterije, ampak tudi to, kdo je upravičen do koliko sredstev. Potem gre ta seznam k humanitarnim organizacijam, ki sredstva neposredno prenakažejo ljudem."

"S tem ko uporabimo ta mehanizem, ki preizkušeno deluje, se izognemo plačilu dohodnine, ki bi jo sicer moral vsak, ki bi prejel darilo, višje od neke vrednosti, plačati. Ta sredstva bomo povečevali, dokler ne bo prišla pomoč do vseh," je zagotovil.

OZS za 100-odstotno subvencioniranje ukrepa čakanja na delo

Sorodna novica Furs opozarja: Če pomoč ne pride od dobrodelnih organizacij, posameznik ni oproščen dohodnine

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ob napovedanih ukrepih za pomoč podjetjem, ki jih je prizadela katastrofalna povodenj, državo pozivajo, naj po vzoru iz časov pandemije covida-19 v vseh prizadetih podjetjih prevzame celoten strošek plač delavcem, ki jih bodo družbe prisiljene poslati na čakanje na delo, ne le 80 odstotkov. Ob tem so v OZS-ju spomnili, da je država v času epidemije pokrivala 100 odstotkov subvencije za čakanje na delo podjetjem, ki jim je bilo z odlokom prepovedano opravljanje dejavnosti. Pri tem so pojasnili, da so podjetja takrat utrpela le poslovno škodo, tokrat pa so poplave povzročile škodo tudi na objektih in uničile stroje, opremo, material in izdelke.

GZS pričakoval več

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zadovoljna s hitrim odzivom vlade, z vsebino pa ne povsem. V sporočilu za javnost je navedla, da so na sestanku s predstavniki ministrstev za gospodarstvo ter za delo dorekli usklajene ukrepe. Med njimi je bil po navedbah GZS-ja tudi 100-odstotno sofinanciranje čakanja na delo za podjetja, ki bodo ostala dalj časa zaprta. Informacija o načrtovanem 80-odstotnem sofinanciranju jih je zato presenetila. GZS je poudaril, da tokrat podjetja – v nasprotju s covidno krizo – niso utrpela samo poslovne škode, temveč tudi škodo na objektih, materialu, opremi ...

Glede dela prostega dneva 14. avgusta pa je GZS zapisal: "Razumemo dobronamernost predloga, ki bi prizadetim omogočil, da lahko podaljšan vikend izkoristijo za odpravljanje posledic poplav, vendar hkrati bodo s tem podjetja, tudi taka, ki so utrpela škodo v poplavah, imela dodatne stroške. Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo zaradi tega ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu."

Mladi plus: Pomoč tudi za prekarne delavce

V Sindikatu Mladi plus pa so zaskrbljeni za vse, ki zaradi posledic ujme ne morejo opravljati svojega dela, zakon o delovnih razmerjih pa jih ne ščiti. Gre za prekarne delavke in delavce, za katere ne veljajo določbe zakona, ki predvideva nezmožnost prihoda na delo zaradi višje sile, prav tako prekarni delavci ne poznajo plačanega dopusta, še manj pa nadomestil za druge opravičene izostanke z dela, so v sindikatu opozorili v sporočilu za javnost.

"Izredno zaskrbljeni smo, ker so do nas že prišle pripovedi mladih študentskih delavcev, ki jim delodajalci grozijo s prekinitvijo sodelovanja, če zaradi odpravljanja posledic ujme ne bodo prišli na delo. Gre za najranljivejše skupine na trgu dela, ki že v 'normalnem' stanju nimajo nobene varnosti in stabilnosti pri delu, v takih izrednih stanjih pa se nanje pogosto pozabi," so poudarili in vlado pozvali, naj v ukrepe za pomoč oškodovanim v poplavah vključijo tudi prekarne delavce.

Nataša Pirc Musar: Črna bila odrezana od sveta, a ni odrezana od naših src

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala v ujmi najbolj prizadeta območja Koroške: občine Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. Srečala se je s prebivalci prizadetih območij, predstavniki lokalnih skupnosti, civilne zaščite in gasilci ter po obisku dejala, da česa takega na lastne oči še ni videla. Ob tem je pohvalila delo gasilcev, vojakov, civilne zaščite, policije in drugih.

V Črni, kjer je po njenih besedah ujma zarezala neposredno med domove, je srečala veliko gasilcev s štajerskega konca, ki so prišli pomagat kolegom. "In to je tisto, kar na koncu daje ne samo upanje, ampak vero v to, da bo Slovenija zmogla, da jo bomo obnovili," je dejala predsednica. Verjame v uspešno obnovo, a to ne bo šlo čez noč, marsikje bo trajalo leta, to je po njenem mnenju treba vzeti v zakup. "Črna na Koroškem je bila nekaj dni odrezana od sveta, ampak ni odrezana od naših src, naših duš, naših misli," je dejala.

Poudarila je tudi ponujeno mednarodno pomoč. V ponedeljek je govorila s predsednikom predsedstva BiH-a Željkom Komšićem, ki je ponudil pomoč inženirskih enot in bosanske vojske. V ponedeljek zvečer jo je poklical tudi makedonski predsednik Stevo Pendarovski in iz Makedonije po njenih besedah prihaja sto vojakov z mehanizacijo.

Govorila je tudi z avstrijskim predsednikom Alexandrom van der Bellnom in tudi na Koroškem so ji danes povedali, kot je dejala, da iz Avstrije prihaja ogromno pomoči. "Skratka, ta mednarodna solidarnost se je vklopila in deluje," je dejala predsednica.

Ob koncu izjave za medije, ki jo je podala na Ravnah na Koroškem, pa je z ostrimi besedami obsodila vlomilce, ki vlamljajo v hiše tistih, ki so morali domove zapustiti. To se žal dogaja, je dejala. "Lahko rečem le to. Tisti, ki vlamljajo – naj se vam posušita obe roki in naj vas peče vest, če jo imate, do konca vašega življenja," je bila ostra predsednica.

Drugi obiski na terenu

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon pa bo skupaj z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandrom Jevškom in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom obiskala Prekmurje. Ministri si bodo z županjo občine Črenšovci Vero Markoja in lendavskim županom Janezom Magyarjem ogledali poplavljena območja, kjer je pri zajezitvi in utrditvi nasipov na Muri pomagala Hrvaška.

Ursula von der Leyen v sredo v Sloveniji

V sredo bo Slovenijo skupaj z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ogledala si bo najbolj prizadeta območja v poplavah. V okviru obiska bo s premierjem Golobom govorila o načinih, kako lahko EU podpre Slovenijo. Ob 13. uri bo nagovorila tudi državni zbor in Sloveniji izrazila solidarnost in podporo po poplavah, so še pojasnili v Bruslju. Obenem pa želi razpravljati o načinih, kako lahko Evropska unija najučinkoviteje podpre sanacijo in obnovo območij ter izvajanje preventivnih ukrepov, da se podobna katastrofa ne ponovi.

Golob je na izjavi po seji vlade in srečanju s predstavniki občin izrazil zadovoljstvo, da mehanizmi EU-ja delujejo. Že isti dan po zaprosilu je namreč Slovenija začela prejemati tehnično pomoč. Sami smo napisali, kaj želimo, točno to tudi dobivamo, je ugotavljal. V naslednjih fazah naj bi država po njegovih besedah zaprosila za humanitarno pomoč in razvlaževalnike.

Pomembno ob obisku predsednice komisije se premierju zdi to, da bodo skupaj preleteli najbolj prizadeta območja, da bi ji karseda plastično in konkretno predstavili vse razsežnosti vremenske katastrofe. Golob si želi, da si te podobe zapomni, ko bodo potekale razprave o tem, ali je Slovenija upravičena do pomoči iz mehanizmov EU-ja ali morebitnega rahljanja pravil glede prerazporeditve sredstev za okrevanje in odpornost.