Po zadnjih podatkih vlade je na prizadetih območjih za bivanje neprimernih skoraj 500 stanovanjskih objektov, od tega jih je 34 porušenih, razseljenih pa je 649 ljudi, je poročala Televizija Slovenija. V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih stavb, občina skupaj z državo išče možnost za preselitev dveh naselij na drug, varnejši kraj v občini. Gre za približno 150 hiš, ki bi jih bilo treba preseliti.

Na mestu, kjer je zdaj naselje, bi zgradili suhe zadrževalnike in s tem prispevali k širši poplavni varnosti v porečju Savinje, od Solčave do Laškega. Gre namreč za območje, ki je bilo v zadnjih 30 letih že štirikrat poplavljeno. "Nujno je treba najti dolgoročno rešitev. Že jeseni se lahko namreč zgodi nova povodenj, nova ujma in lahko povzroči najhujše posledice. Moramo narediti vse, da ne bo tako in da sta življenje in varnost ljudi na prvem mestu," je za Televizijo Slovenija dejal župan občine Braslovče Tomaž Žohar.

Kot je dejal premier Robert Golob, preselitveni načrt župana Braslovč načeloma podpira. "Na tistih dveh mestih je izvedba protipoplavnih zaščit skorajda nemogoča. In to je tisto, kar mora biti razlog, zakaj ne vztrajati – ker se bo ob naslednji priložnosti ujma na tistih lokacijah verjetno vrnila v še hujši obliki," je Golob v ponedeljek opozoril v oddaji 24ur zvečer. Kot je dejal, tudi sicer nadomestnih gradenj na poplavno ogroženih območjih, "če bo le imela vlada kakršno koli besedo, ne bo".

V Dravogradu bo konec tedna promet stekel čez nov montažni most

V hudo prizadeti občini Dravograd medtem zaradi možnosti novih poplav s strahom zrejo v jesen, se pa veselijo skorajšnjega odprtja mostu v Otiškem Vrhu. Postavitev montažnega mostu čez reko Mislinjo, ki bo omogočal dvosmerni promet med Dravogradom in Slovenj Gradcem, bodo delavci podjetja Voc Celje, če bo šlo vse po načrtih, končali v četrtek, tako da bo promet čez most stekel ta konec tedna.

To je ob robu obiska ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek v ponedeljek povedal svetovalec uprave družbe Voc Celje za tehnično področje in vodja poslovne enote Voc Koroška Iztok Černoša. Dejal je tudi, da se stanje na koroških državnih cestah po ujmi bistveno izboljšuje, da zagotavljajo prevoznost povsod, a z delnimi zaporami in nekaterimi omejitvami. Hkrati z nujnimi sanacijskimi deli že popisujejo škodo na infrastrukturi in delajo projekte.

"Fantje delajo s polno paro, nedelje so proste, drugače pa delamo vse dni v tednu, da čim prej saniramo vse in vzpostavimo ceste tudi za dvosmerno prevoznost," je dejal Černoša. Mehanizacijo in delovno silo sproti dopolnjujejo, kjer je to potrebno. S svojo mehanizacijo so sicer priskočili tudi na pomoč občinskim civilnim zaščitam v Mežiški dolini, je povedal.

Skupno se na državni cestni infrastrukturi trenutno postavljajo štirje montažni mostovi, je v ponedeljek povedala ministrica Bratušek. Poleg omenjenega v Otiškem Vrhu še po eden v Domžalah, pri Dolu pri Ljubljani in pri Stahovici. Ponekod postavljajo skupaj dva mostova za dvosmerni promet, ponekod pa enega in bo promet enosmeren.

Župan Preksavec pričakuje, da bo država stala ob strani gospodarstvu

Skorajšnjega odprtja montažnega mostu v Otiškem Vrhu se veseli dravograjski župan Anton Preksavec. Ob tem je glede vzporednega kolesarskega mostu, ki ga je narasla reka prav tako uničila, povedal, da ga bo treba podreti. Računa, da bodo kolesarsko pot lahko umestili na novi most, ko bo ta enkrat spet zgrajen čez reko Mislinjo.

Sorodna novica Bratušek: Stanje infrastrukture se izboljšuje, največja težava je cesta v Lučah, ki je ni več

Trenutno promet od Dravograda proti Slovenj Gradcu poteka skozi industrijsko cono Otiški Vrh, kjer je promet omejen na vozila do teže 7,5 tone. Prav v tamkajšnji industrijski coni, ki jo občina deloma tudi na novo ureja, je sicer nedavna ujma povzročila ogromno škode, tam je še vedno ogromno materiala.

"Škoda bo enormna, verjamem, da bo tudi država stala ob strani gospodarstvu, da se bodo čim prej postavili na noge," je dejal Preksavec. Sicer pa je ocenil, da je bilo v občini več kot 10 milijonov evrov škode na infrastrukturi in stanovanjskih objektih, tu pa ni všteta gospodarska škoda, ki bo še veliko večja.

Na Koroškem zaradi poplav še vedno razseljenih več družin

Poleg številnih plazov v dravograjski občini, zaradi katerih je še vedno evakuiranih 35 občanov in neprevoznih nekaj cest, župan kot veliko trenutno težavo omenja neočiščene vodotoke.
"Dnevno opozarjamo pristojne, da pristopijo k delu. Če zadeve ne bodo vzeli skrajno resno, bo občina skladno z zakonskimi možnostmi sama začela nujna interventna dela in izstavila račun koncesionarju. Jesen je pred vrati. Ni časa za študije," je oster župan.

Poudaril je tudi, da so se suhe kamnite zložbe na rečnih bregovih v tej ujmi pokazale kot neustrezne, saj so vse podrte ali poškodovane, zato je po njegovem mnenju nujna betonska gradnja. "S tako ranjenimi brežinami vseh rek s strahom zremo v jesen," je dejal župan.

Tudi v Črni na Koroškem, kjer je ujma na začetku avgusta za seboj pustila katastrofalne posledice, po besedah županje Romane Lesjak zdaj pričakujejo predvsem ukrepe za čiščenje vodotokov in poglobitev strug, zaščito vseh stanovanjskih objektov in vseh tistih delov, kjer se lahko voda ponovno izlije. To bi po njenih besedah bili šele začasni ukrepi, nato pa je potrebno takojšnje načrtovanje sanacije oz. vzpostavitev pregradnih sten, kjer so te mogoče.

Sorodna novica V Mežiško dolino se vrača promet, voda iz pip v Mežici znova pitna

"Želimo si, da intervencijski ukrepi še trajajo, ker je tega ogromno, potem pa skrbno načrtovanje sanacije," je v ponedeljek ob obisku kmetijske ministrice Irene Šinko v Črni dejala županja. Po njenih besedah si želijo, da se Črna obnovi strokovno in da se zaščiti pred morebitnimi naravnimi nesrečami v prihodnje. Zavzema se tudi za čimprejšnjo vzpostavitev normalne prevoznosti cest in da se zagotovi varnost na poškodovanih mostovih in cestah. Do nekaterih delov občine, in sicer do Jazbine in dela Koprivne, se po današnjih podatkih županje še vedno ni mogoče pripeljati z vozili, med drugim tudi ne do ene bodoče prvošolke.

V Črni, kjer še vedno potrebujejo pomoč prostovoljcev, je bilo v ujmi zalitih okoli 130 objektov, a vsi ne potrebujejo obnove, je pa nekaj družin še vedno razseljenih. Si pa občani želijo, da bi nekdo prišel, ki bi jim lahko dal strokovno oceno o tem, ali so objekti z vidika varovanja zdravja primerni za bivanje oz. ali bi bil potreben še kakšen ukrep, da se vse vrne v prvotno stanje, je dejala županja.

Glede popisovanja škode po ujmi pa, da so nekateri obrazci absolutno prezahtevni in da občani dejansko potrebujejo pomoč pri izpolnjevanju. Tudi sami na občini po njenih besedah potrebujejo pomoč pri vnosu v aplikacijo Ajda. Pitna voda je v večjem delu občine v redu, se pa zdaj v Črni, ker je odtrgalo krajevni vodovod, napajajo iz prejšnjih zajetij. Glede poškodovanega in pretrganega plinovoda ob tem županja upa, da bo vzpostavljen do jeseni. "Če ne, bomo pa morali razmišljati o alternativni varianti, kako ogrevati Črno," je dejala.

Dobava zemeljskega plina je prekinjena tudi za območje Mežice, kjer si veliko ljudi s plinom ogreva tudi vodo, medtem ko na Prevaljah del občanov, ki se napajajo s plinom prek Leškega mostu, dobave nima, drugi jo imajo. Župan Občine Mežica Mark Maze je na izredni seji občinskega sveta prejšnji teden glede vnovične vzpostavitve dobave plina dejal, da pri tem govorijo "o mesecih".

Na Prevaljah in Ravnah vodo občanom zagotavljajo iz začasnih vodnih virov

Naj bi se pa po optimističnih načrtih v treh mesecih končala gradnja novega vodovoda od Mežice proti Prevaljam in Ravnam na Koroškem, potem ko je bil v ujmi daljinski vodovod pretrgan. Na Prevaljah in Ravnah zdaj vodo občanom zagotavljajo iz začasnih vodnih virov in pozivajo k varčevanju z vodo, občani pa jo morajo prekuhavati, saj ni primerna za pitje, jo pa lahko uporabljajo za umivanje. Z Raven na Koroškem medtem poročajo o izjemnem pomanjkanju vode, zato so aktivirali občinski načrt za reševanje na področju vodooskrbe.

Gradnja vodovoda za občini Prevalje in Ravne se je s polaganjem cevi v ponedeljek začela v Mežici, in sicer cevi polagajo pod glavno cesto po dolini. Tamkajšnja občina je o tem, da na relaciji Mežica–Poljana potekajo dela na cesti zaradi izgradnje dolinskega vodovoda, občane že obvestila. Ker je promet zaradi tega močno oviran, občane prosijo, da zaradi nemotenega poteka del in pretoka prometa, če je le mogoče, uporabijo pot čez mejni prehod Reht čez Avstrijo.

V Sneberjah se pripravljajo na sanacijo

V ljubljanskih Sneberjah so okvirno oceno stroškov sanacije objektov po poplavah in izračune že poslali predstavnikom uličnega odbora. Ti bodo do nedelje zbrali ponudbe za izvedbo sanacij, zbrane ponudbe pa jim bo na nedeljskem srečanju predstavila tudi občina. Črnograditeljem ne bodo priskočili na pomoč.

Nekateri posamezniki so izrazili željo, da jim občina svetuje v postopku sanacije, je na redni novinarski konferenci ljubljanskega župana pojasnil vodja ljubljanskega oddelka za zaščito in reševanje Robert Kus. "Popisi so vključevali vsa dela, tako zidarska, stavbno pohištvo, suhomontažna dela, keramiko, kot slikopleskarska ... verjamem v uspešnost sanacije," je dejal.

Ljubljanski župan Zoran Janković sicer verjame, da bodo prizadete hiše v Sneberjah ob nadaljevanju ugodnih vremenskih razmer lahko ustrezno suhe do 10. septembra, nato bodo lahko izvajalci začeli obnovo objektov. Ob tem je župan dejal, da si v trenutkih, kot so poplave, ne želi politizacije, ampak da zmaguje solidarnost. "Ta prvi val pomoči je šel skozi čiščenje, zdaj pride pa tisti drugi val," je navedel in dodal, da bo občina lahko potrebne izvajalce za sanacijo tudi začasno premestila z drugih gradbišč, denimo z gradbišča Centra Rog ali Ilirije.

Mestna občina je sicer po Kusovih pojasnilih oblikovala komisije za popis škode tako za področje kmetijstva kot tudi področje stavb. Komisije so začele delati v ponedeljek, njihova želja pa je po Kusovih besedah ta, da popis izvedejo v roku 14 dni. "Več informacij je na spletni strani Mestne občine Ljubljana, ljudje lahko do konca meseca oddajo vloge ali pa samo pokličejo, da želijo, da se te komisije pri njih oglasijo. Nato izvedemo podpis, do sredine septembra pa imamo mi rok, da podatke vnesemo v državno aplikacijo Ajda za potrebe državnih organov," je še pojasnil.

Janković se je pri sanaciji dotaknil tudi sodelovanja z vlado pri potrebnih dodatnih ukrepih na vodotokih. "Kot sem povedal prebivalcem, torej uličnim odborom, sem opravil pogovor s predsednikom vlade, ta pa je soglašal, da se izvedba protipoplavnih ukrepov tako v Tacnu kot Sneberjah obravnava po hitrem postopku," je dejal.