Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Slovenijo obiskala, da izrazi solidarnost in podporo po katastrofalnih poplavah, ki so konec tedna prizadele številna območja, ter da si ogleda stanje na terenu. V okviru obiska so razpravljali o načinih, kako lahko Evropska unija najučinkoviteje podpre sanacijo in obnovo območij ter izvajanje preventivnih ukrepov, da se podobna katastrofa ne bi ponovila.

Po prihodu v Slovenijo je slovenski premier Robert Golob predsednico komisije sprejel v Kongresnem centru Brdo, kjer sta opravila dvostranske pogovore o razmerah na terenu in možnostih podpore Evropske komisije. Sledil je prelet s helikopterjem nad prizadetimi območji, med drugimi nad Komendo, Mengšem, Kamnikom, Lučami, Ljubnim ob Savinji, Mozirjem in Črno na Koroškem. Po pristanku v Črni na Koroškem si je posledice razdejanja ogledala tudi na terenu in se srečala s krajani.

Po obisku prizadetih krajev je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala, da je bila pretresena ob ogledu razdejanja, ki so ga povzročili dež, poplave in zemeljski plazovi, a ji je bilo vseeno toplo ob srcu, ko je videla izjemno solidarnost, zaupanje in pogum ljudi, ki so v težkih časih stopili skupaj. Po njenih besedah se je slovenska vlada odzvala hitro in delovala skupaj s predstavniki lokalnih oblasti, pri tem pa se lahko zanesla na vojsko, policijo, civilno zaščito, gasilce, Rdeči križ in gorske reševalce.

Bruselj bo "maksimalno" prožen pri preusmerjanju kohezijskih sredstev

Slovenija potrebuje pomoč, stojimo ji ob strani in lahko računa na EU, je dejala von der Leyen in dodala, da bo Evropska komisija naredila vse, da bo Slovenija še letos deležna izdatne in hitre pomoči. Tako bo Sloveniji že letos iz solidarnostnega sklada EU-ja namenjenih 100 milijonov evrov, leta 2024 pa še 300 milijonov.

Napovedala je maksimalno prožnost pri porabi sredstev za okrevanje in kohezijskih sredstev za obnovo po poplavah. "S premierjem sva danes govorila o svežnju sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje, pa tudi za srednje- in dolgoročne potrebe. Za okrevanje države bo potrebnih veliko naložb," je povedala.

Del tega svežnja so nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU-ja, ki je državam članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. "Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto," je zagotovila predsednica komisije. Slovenija mora zdaj oceniti škodo in podati zahtevek za sredstva iz solidarnostnega sklada, je dodala in poudarila, da je hitrost bistvena.

Čas pa je po njenih besedah ključen tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz sklada EU-ja za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.
Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se premier Golob in predsednica komisije von der Leyen dogovorila o takojšnji ustanovitvi skupne delovne skupine, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev.

Tretji del svežnja pomoči pa predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo lahko namenila del od 3,3 milijarde evrov, ki so ji do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike.

Predsednica komisije je zagotovila, da bo Bruselj pri preusmerjanju kohezijskih sredstev "maksimalno prožen". Prožnost pa je zagotovila tudi pri sredstvih iz sklada za okrevanje, v okviru katerega je sicer Slovenija po trenutnih načrtih upravičena do 705 milijonov evrov posojil in 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

"Slovenija je izjemen primer države članice EU-ja, naše prijateljice, ki je vedno takoj odgovorila, ko so druge države potrebovale pomoč. Zdaj Slovenija potrebuje pomoč, seveda ji stojimo ob strani. Slovenija lahko računa na Evropo," je še povedala von der Leyen.

Golob: "Pomoč bo hitra in učinkovita in na nikogar ne bomo pozabili"

Kot je dejal Golob, je obisk predsednice Evropske komisije namenjen predvsem ogledu posledic poplav in srečanju s prebivalci najbolj prizadetih območij. "V Črni smo si ne samo ogledali prizorišče, ampak smo se tudi srečali z ljudmi in jim jasno povedali, da niso sami in da ne bomo pozabili nanje. To ne velja samo za Črno, velja za vso Slovenijo, ki je bila prizadeta," je poudaril.

Kot je dodal, se je predsednica Evropske komisije lahko prepričala o dvojem – o razsežnosti prizadetih območij in tem, kako huda je dejanska škoda. "Poplavljenih je bilo več deset tisoč domov in več deset tisoč družin je danes obupanih, kako bodo preživele v prihodnjih tednih in mesecih. Naše sporočilo je jasno – pomoč bo hitra in učinkovita in na nikogar ne bomo pozabili," je dejal premier.

"Drugo sporočilo današnjega dne je, da je Evropska unija najboljše, kar se je lahko Sloveniji in Evropi zgodilo v zadnjih 100 letih. Ko smo potrebovali pomoč, smo jo takoj tudi dobili – isti dan, ko smo sprožili mehanizem hitre pomoči, je Slovenija že začela dobivati pomoč, točno tisto, po kateri smo vprašali," je dejal Golob. Slovenija je sicer zaprosila za težko mehanizacijo in helikopterje, ki pomagajo predvsem pri dostopanju do krajev, ki so po poplavah odrezani od drugih delov države.

Po prejemu prve hitre pomoči po besedah Goloba prihaja faza rekonstrukcije in sanacije, pri kateri bo prav Evropska unija prav tako ponudila pomoč. "Evropska komisija bo naredila vse, da bo Slovenija deležna hitre in izdatne pomoči," je poudaril predsednik vlade.

Ob tem je opozoril, da denarja ni na pretek in je omejen, tako v evropskem kot v slovenskem proračunu, vendar je zagotovil, da ga bo za odpravljanje teh posledic dovolj. "Moramo pa biti pri tem učinkoviti in denar racionalno porabiti," je dejal premier, ki je ob tem poudaril, da morajo sredstva priti predvsem do najbolj prizadetih ljudi. "Javna infrastruktura je pomembna, ampak ljudje so tisti, ki jim moramo najprej pomagati," je dejal.

Glede finančnih sredstev je Golob dejal, da se moramo zavedati, da govorimo o "svežnju, ki ga bomo na en način dobili iz EU-ja skozi nepovratna sredstva, to je teh 400 milijonov, ob tem pa je tudi možnost, da uporabimo dodatna povratna sredstva". Pri njihovi porabi je sicer po premierjevih besedah pomembna fleksibilnost za reprogramiranje. "Če sredstev ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam ne koristijo praktično nič," je opozoril in dodal, da bo pri reprogramiranju slovenski vladi pomagala tudi Evropska komisija.

Povedal je tudi, da so se začeli pogovori o tem, da bi vlada ustanovila poseben sklad za obnovo po poplavah, v katerega bi vložili tako evropski denar kot denar iz slovenskega proračuna. "To bomo jutri obravnavali na vladi. Prva tranša s slovenske strani bo 300 milijonov evrov," je pojasnil.

Obenem je zagotovil, da tudi gospodarstvo ne bo prezrto. V razpravi s predsednico von der Leyen sta tako odprla vprašanje državnih pomoči. Gre za primer višje sile in na ta račun bomo morali zaprositi tudi za izredno obravnavo pravil za dodelitev državnih pomoči, je pojasnil.

Kako do evropskih sredstev?

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič meni, da bo EU Sloveniji namenil zajeten in pomenljiv sveženj pomoči za odpravljanje posledic nedavnih poplav. Za sprostitev evropskih sredstev za odpravljanje posledic nedavnih poplav pa Slovenijo čaka več korakov.
Najprej bo potrebna ocena škode in najpozneje v 12 tednih vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada v EU-ju. Rezervirana so sredstva v znesku 100 milijonov evrov za leto 2023 in 300 milijonov evrov za leto 2024.

Ocena škode in vložitev prošnje bosta po oceni Lenarčiča najverjetneje še najmanj zahteven korak, več moči bosta zahtevali preostali dve komponenti svežnja pomoči. "Sredstva iz evropskega proračuna je treba tako kot iz nacionalnega proračuna trošiti smotrno, odgovorno, gre za sredstva evropskih davkoplačevalcev, treba je zagotoviti ustrezno transparentnost in namensko porabo," je poudaril.

Veliko sredstev bo sicer po njegovih zagotovilih mogoče preusmeriti iz sklada za regionalni razvoj. V njem so namreč zajetna sredstva, ki se nanašajo na obdobje do leta 2027. "To so sredstva, ki so na voljo v trenutnem večletnem finančnem okvirju. Ta je še v zgodnji fazi izvajanja, zato se da še veliko sredstev po potrebi preusmeriti in predsednica je zagotovila maksimalno prožnost komisije, da se bo to zgodilo v skladu s potrebami Slovenije," je poudaril.

Tretja komponenta svežnja pomoči pa se, kot je spomnil, nanaša na sklad za okrevanje in odpornost. Pri tem je Slovenija pustila praktično cel sveženj mogočih posojil neizkoriščen, je opozoril in dodal, da tudi von der Leyen svetuje razmislek o omenjenih posojilih, pa tudi o preusmerjanju sredstev, ki so že programirana za določene prioritete na novonastale prioritete.

Zahtevek za posojila iz instrumenta za okrevanje in odpornost je treba podati do konca meseca, je ob tem spomnil Lenarčič. Pri tem je pojasnil, da gre za instrument, ki omogoča velike naložbe, predvsem pa določa minimalni delež naložb za zeleni prehod in digitalno preobrazbo.

Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je po Lenarčičevih besedah poplavna varnost, zato je optimističen, da se da marsikaj še preusmeriti, če bo Slovenija to želela. "Treba je torej pripraviti dobre projekte, dobre programe, ki so izvedljivi. Zlasti pomembno je upoštevati roke izvedbe, za projekte iz instrumenta za okrevanje in odpornost so roki že zelo kratki, tako da tukaj bo treba pohiteti. To je zajeten, pomenljiv sveženj pomoči. Pomembno pa je tudi, da se je predsednica komisije s predsednikom vlade dogovorila za konkretno telo, skupno delovno skupino, ki bo pomagala te stvari pomikati naprej," je še opomnil.

Fajon: Kratki rok za pripravo vlog

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je obljubljen sveženj pomoči EU-ja ocenila kot "zelo optimistično, zelo odgovorno napoved". Obljubljene številke so po njenih besedah višje od pričakovanih. Tudi sama je opozorila na zelo kratke roke za pripravo dokumentacije oziroma vlog, ki bodo podlaga za pridobitev evropskih sredstev. Na v poplavah najbolj prizadetih območjih namreč še vedno poteka sanacija in šele zatem bo mogoče realno oceniti škodo, je pojasnila.

"Zelo trdo bomo morali delati, da sestavimo vse te analize, ampak evropska solidarnost, ki smo ji danes priča, tudi prihod predsednice Evropske komisije, pomoč praktično vseh sosednjih in evropskih držav je res neverjetna," je še sklenila.

"Slovenci smo te dni dokazali izjemno solidarnost, celotna Evropa nam stoji ob strani, nismo sami in to nam daje veliko upanje," je dejala Fajon. Sama je v torek tudi pisala vsem zunanjim ministrom EU-ja in zveze Nato, se jim zahvalila za pomoč in solidarnost ter jih obvestila, kaj Slovenija v teh ključnih trenutkih potrebuje. "Težko sledimo, koliko ekip prihaja v Slovenijo, ampak solidarnost je danes res tista, ko lahko rečemo: smo Slovenija, smo Evropa, smo ljudje," je navedla zunanja ministrica.

Rok 12 tednov za vlogo

Na prvem sestanku se je že sešla medresorska delovna skupina za koordinacijo priprave vloge za pridobitev nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada EU-ja. Začrtala je časovnico in način dela, so sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Državna sekretarka na ministrstvu Andreja Katič, ki vodi skupino, je kot skupen cilj navedla, da Slovenija vlogo za nepovratna finančna sredstva pripravi čim prej, najpozneje v 12 tednih od nastanka prve škode.

"Skrajni rok za oddajo vloge Evropski komisiji je 27. oktober, pred tem pa jo mora potrditi tudi vlada," je spomnila. V vlogi bo morala vlada opredeliti celotno škodo po kategorijah in predvideti vse sanacijske ukrepe ne glede na vir financiranja, posebej pa mora navesti ukrepe, ki jih bo financirala iz solidarnostnega sklada. Del vloge je tudi zaprosilo za predplačilo.

Pirc Musar in von der Leyen: Potrebna je krepitev boja proti podnebnim spremembam

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je tudi sešla s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in se ji zahvalila za hitro odzivanje komisije ter izraženo solidarnost. Pri tem je tudi poudarila pomen tesnega sodelovanja med članicami EU-ja za zaščito pred naravnimi nesrečami, je sporočil urad predsednice republike.

Srečanje med predsednicama je bilo sicer namenjeno predvsem predstavitvi pomoči za obnovo prizadetih območij. Von der Leyen je znova poudarila, da bo EU prek različnih mehanizmov zagotovil pomoč za obnovo.

Posebno pozornost sta namenili tudi vplivu podnebnih sprememb. Pri tem sta poudarili potrebo po dodatni opredelitvi ukrepov za boj proti podnebnim spremembam, da bi se s tem prilagodili novim okoliščinam.

Nagovor v DZ-ju in srečanje s predsednico DZ-ja

Po novinarski konferenci sta sledila še obisk državnega zbora in srečanje s predsednico Urško Klakočar Zupančič. Von der Leyen je na izrednem plenarnem zasedanju nagovorila poslanke in poslance.

Kot so poudarili v Bruslju, je EU na zaprosilo Slovenije takoj mobiliziral pomoč prek mehanizma za civilno zaščito. V Sloveniji imajo tudi že predstavnika EU-ja, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč EU-ja na terenu.