Za omenjenih 85 objektov so namreč v dosedanjih postopkih pristojni ugotovili, da se jih da s protipoplavnimi ukrepi ali sanacijo plazov ustrezno zavarovati. Ne glede na to, da se ti ukrepi načrtujejo in bodo v naslednjem obdobju izpeljani, so se, kot je ob današnjem obisku Ljubnega ob Savinji dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic, odločili, da bodo vseh 85 objektov še enkrat pregledali.

Kot je napovedal, jih bodo pregledali predstavniki državne tehnične pisarne, uprave za zaščito in reševanje, direkcije za vode in vladne službe za obnovo po poplavah. Nato bodo določili zelo kratkoročne ukrepe za to, da bodo tudi ti objekti zavarovani za primer ekstremnih vremenskih pojavov.

Sorodna novica 85 objektov umaknjenih s seznama za odstranitev. Seznam bodo še dopolnjevali.

Zdaj se ve, kaj je treba v zvezi z objekti narediti

Sicer pa se za vseh 343 objektov, ki so bili na prvem seznamu za odstranitev, zdaj ve, kaj je treba v zvezi z njimi narediti, je dejal Šefic. Zadnja strokovna mnenja, ki jih je državna tehnična pisarna pripravila, so trenutno v svetu za obnovo v potrjevanju, Šefic pa računa, da bo to kmalu urejeno. Nato sledi še zadnja razgrnitev in potem sprejem na vladi. "S tem bo ta seznam obdelan in bodo izdani vsi sklepi," je dejal.

Glede obravnave tistih objektov, za katere se je medtem izkazalo, da bi jih morda morali naknadno umestiti na seznam objektov za odstranitev, poleg tega je tudi nekaj občin poslalo nekatere predloge za obravnavo, pa je Šefic dejal, da bo obravnava teh objektov zdaj bistveno lažja, saj so strokovne podlage narejene. Neuradno naj bi postopke glede teh dodatnih objektov končali do konca septembra.

Naročenih je 130 cenitev

Šefic je kot pomemben element v celotnem procesu navedel cenitve objektov, ki upoštevaje vse okoliščine posledic ujme in zakonodaje, niso enostavne. Povedal je, da imajo naročenih 130 cenitev, 60 cenilnih poročil že imajo, nekaj jih še pričakujejo, preostale bodo narejene do konca avgusta.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se ljudem iz objektov, predvidenih za odstranitev, v katerih zdaj še živijo, ne bo uspelo v nove objekte odseliti v predvidenem enem letu, pa je Šefic odgovoril, da bo v primeru upravičenih razlogov možno podaljšanje, a da je ambicija vseh, da se iz ogroženih območij čim prej izselijo.

Jure Leben ocenjuje, da so se aktivnosti pospešile

Državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je ocenil, da so se aktivnosti v zadnjem mesecu pospešile, in predstavil postopke pri državni družbi za upravljanje nepremičnin DSU, ki bo v prihodnje vodila postopke glede nadomestitvene gradnje in rušenja objektov. DSU si je po Lebnovih besedah že postavil sistem znotraj svoje organizacije, Leben pa računa, da bo takoj po počitnicah tudi pogodba z DSU-jem potrjena na vladi.

Odškodnine ali nova gradnja?

Glede odškodnin za tiste, katerih objekti so na seznamu za odstranitev, je Leben dejal, da so "zelo dobre" in da se večina ljudi odloča, da jih vzamejo in sami rešujejo položaj naprej. Pri preostalih možnih scenarijih pa bo podporo nudil DSU.

Med drugim bo DSU v primerih, ko se bodo oškodovanci tako odločili, zanje zgradil novo hišo in izpeljal celoten postopek do točke, da bo ta predana uporabniku. Trenutno sta po Lebnovih besedah dva potencialna takšna primera.

Glede parcel, ki jih za nadomestitveno gradnjo ponujajo občine, pa je dejal, da sta z državnim sekretarjem na ministrstvu za naravne vire in prostor Miranom Gajškom v zadnjem mesecu delala s 23 občinami, kjer je največ potencialnih upravičencev za nadomestitveno gradnjo. Od teh občin sta trenutno dve občini, kjer je govor o večjem naselju, to sta Šoštanj in potencialno Braslovče, vse druge občine rešujejo po dve, tri ali štiri parcele. V avgustu in septembru se bodo ponovno dobili s predstavniki občin, je napovedal Leben, ki poudarja, da odprta vprašanja rešujejo sproti.

Glede Šoštanja je med drugim dejal, da bo občina že jeseni začela komunalno urejati območja s parcelami. Na splošno pa je dejal, da za zdaj kaže, da bodo imeli na voljo več parcel, kot bo potreb po nadomestitvenih objektih. Postopki prostorskega umeščanja sicer trajajo dalj časa, a se v nekaterih primerih zadeve lahko hitro uredijo. Tako je Leben omenil, da so se prostorske rešitve denimo hitro našle za proizvodne prostore podjetij BSH Nazarje in KLS Ljubno.

Šefic in Leben sta pred nedeljsko obletnico lanske ujme danes s predstavniki več državnih organov, med njimi je tudi državna sekretarka z ministrstva za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc, ter novinarji na terenskem obisku na nekaterih v lanski ujmi prizadetih območjih.