GIC Gradnje bi dela izvedel za nekaj manj kot 13,4 milijona evrov z davkom.

Projekt Bazen Krško je eden največjih trenutnih naložbenih projektov v tej posavski mestni občini, je pa tudi kamen spotike med vodstvom občine na čelu z županom Janezom Kerinom in mestno opozicijo.

Bazenski kompleks bo zgrajen ob športnem parku južno od stadiona Matije Gubca. V novem objektu bosta večji bazen dimenzij 25 krat 33,3 metra in globine 2,2 metra ter manjši bazen velikosti 8 krat 23,5 metra z dvema nivojema globine. Predvideni so tudi dve večnamenski dvorani, bar, parkirišča in park.

Občina je na ponovljenem javnem razpisu konec oktobra za izvajalca del izbrala družbo GIC Gradnje iz Rogaške Slatine. Njena ponudba za izvedbo del je bila 13,38 milijona evrov z davkom.

Drugi najcenejši ponudnik je bil novomeški CGP, ki bi kompleks zgradil za 13,43 milijona evrov z DDV-jem. Ostale tri ponudbe družb Makro 5 Gradnje, Lesnina MG Oprema in GPI Tehnika je občina zavrnila kot nedopustne, saj da so presegale zagotovljena sredstva.

Na odločitev občine se je na Državno revizijsko komisijo pritožil CGP in revizorji so njegovemu zahtevku za revizijo ugodili ter razpisno odločitev razveljavili.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je CGP v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da krška občina na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogla ugotoviti, da je GIC Gradnje izpolnjeval pogoje za referenčni projekt.

Za takšnega se je glede na razpisno dokumentacijo štela izvedba vsaj enega objekta stavbe splošnega družbenega pomena ali gostinske stavbe v vrednosti vsaj štiri milijone evrov brez davka, izvedba vsaj enega objekta v skupni površini nad 2000 kvadratnih metrov z jekleno nosilno konstrukcijo, izvedba novogradnje vsaj enega bazena nad 190 kvadratnih metrov površine bazenske školjke in izvedba strojnih inštalacij na vsaj enem objektu v višini vsaj 500.000 evrov brez davka.

CGP je namreč poudaril, da je GIC Gradnje v ponudbi predložil referenčno potrdilo za Wellness center Balnea v Dolenjskih Toplicah, ki pa ga ni podpisala družba Terme Krka, ki upravlja kompleks, ampak njeno matično podjetje Krka.

Po presoji revizorjev tako občina Krško ni mogla šteti, da je predmetno referenčno potrdilo potrjeno skladno z naročnikovimi zahtevami, posledično pa ni imela podlage, da bi ugotovila, da izbrani ponudnik izpolnjuje enega od referenčnih pogojev za sodelovanje.

Mestna občina Krško mora zdaj sprejeti novo odločitev skladno z zakonom o javnem naročanju. GIC Gradnje lahko npr. pozove k popravi ponudbe, posel lahko odda tudi drugemu najugodnejšemu ponudniku.