Kot so sporočili z Računskega sodišča, občina med drugim ni vodila ustrezne obvezne evidence nepremičnega premoženja oziroma je v ta namen uporabljala obvezni register osnovnih sredstev, vodila pa je tudi nekatere pomožne evidence.

Vendar so bile po mnenju revizorjev tako obvezne kot nekatere pomožne evidence pomanjkljive, med drugim register osnovnih sredstev ni zajemal pomembnega dela nepremičnin, ki jih ima občina v lasti, in niso zagotavljale neposredne medsebojne povezljivosti in povezljivosti z zemljiško knjigo. Sistem vodenja evidence nepremičnega premoženja je za zemljišča ob prilagoditvi zapisov omogočal primerjavo z zemljiško knjigo, za objekte pa ne, so ugotovili.

Ob tem je občina sicer poskrbela za določitev odgovornih oseb v zvezi z ravnanjem z nepremičnim premoženjem, saj so bile naloge določene in med oddelki ustrezno razmejene, a ni bila povsem dosledna pri določanju skrbnika posameznih pravnih poslov.

Glede načrtovanja poslovanja občine z nepremičnim premoženjem je računsko sodišče ugotovilo, da ta ni imela dolgoročnega dokumenta, ki bi se nanašal na celotno poslovanje z nepremičnim premoženjem. V proračunskih dokumentih je opisno opredelila nekatere dolgoročne cilje, ki pa niso bili določeni na merljiv način.

Ob sprejetju novega letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem v njem niso predstavili vsebinskih razlogov, kot tudi ne, v kakšnem razmerju so spremembe glede na predhodni veljavni načrt. Prav tako niso pripravili načrta o najemih, oddajah, vzdrževanju in nepremičninah, ki niso v uporabi, pomanjkljiv je bil tudi pregleda stanja objektov.

V zvezi z izvajanjem poslovanja občine z nepremičnim premoženjem je Računsko sodišče ugotovilo neučinkovitosti pri izvedbi postopkov nakupov, saj jih v več primerih ni vključila v načrt ravnanja s premoženjem, so pa bili postopki prodaj in menjav ustrezno izvedeni.

Kot so še ugotovili, je občina ob koncu leta poročala o realiziranih poslih in vrednosti teh poslov, navedla je tudi nerealizirane posle, ni pa navedla razlogov za odstopanja od načrtovane realizacije. Tudi v zaključnem računu ni predstavila realizacije ciljev, povezanih z ravnanjem z nepremičnim premoženjem, in ni obrazložila razlik med izkazanimi realiziranimi vrednostmi v zaključnem računu in vrednostmi v poročilu o ravnanju z nepremičnim premoženjem.

Računsko sodišče je občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je ta med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih neučinkovitosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih neučinkovitosti v prihodnje.

Ptujska občina je med drugim uredila evidence nepremičnega premoženja, dokument dolgoročnega načrtovanja in revalorizacijo pogodb za oddajo v najem, pri nepremičninah, danih v upravljanje, pa prejemanje prihodkov od najemnin in uporabnin.