Za nove defibrilatorje je občina odštela 19.000 evrov, pri čemer je 12.000 evrov prejela od Društva AED Slovenija, ki je denar zbralo s pomočjo deleža dohodnine, ki ga davčni zavezanci namenijo društvu.

Kot so sporočili z Mestne občine Kranj, je 13 novih defibrilatorjev nameščenih v krajevnih skupnostih Golnik, Žabnica, Britof, Hrastje, Jošt, Kokrica, Primskovo, Stražišče in Podblica. Eno napravo so namestili v Osnovni šoli Simona Jenka, eno v Osnovni šoli Janeza Puharja in eno v Glasbeni šoli Kranj. Lokacije vseh 81 defibrilatorjev pa so označene na posebnem zemljevidu na spletni strani občine.

"Seveda si želim, da teh naprav ne bo treba uporabljati, če pa pride do zastoja srca, pa preverjeno rešujejo življenja," je poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec, ki je pomirjen, da je v občini kar 81 defibrilatorjev. Prepričan pa je, da bodo njihovo število še povečali. Ob tem se je zahvalil Društva AED Slovenija za donacijo in Kranjčanom, ki so del dohodnine namenili omenjenemu društvu ter tako omogočili nakup novih naprav.

Projektni vodja Društva AED Slovenija Samo Oblak je povedal, da bodo nadaljevali akcije zbiranja dela dohodnine na območju Kranja. "Takšna dobrodelnost, ko nekdo nameni del dohodnine, prav nič ne stane, lahko pa reši življenje," je poudaril.

Mestna občina Kranj je avgusta 2020 prejela certifikat srcu prijazna občina. Občanom je brezplačno na voljo mobilna aplikacija iHELP, s katero lahko hitreje sprožijo klic na pomoč, prikazuje pa tudi mrežo defibrilatorjev, vsebine prve pomoči in lokacije zdravstvenih ustanov.

Nenadni srčni zastoj v Sloveniji vsako leto doživi približno 1600 ljudi, v povprečju torej štirje na dan. Možganske celice začnejo odmirati že med tremi do petimi minutami po srčnem zastoju, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno daljši, zato je prvih nekaj minut po srčnem zastoju ključno pravilno ukrepanje očividcev. Možnost preživetja se ob uporabi defibrilatorja v prvih minutah po zastoju srca poveča za od 50 do 70 odstotkov.

Prvi korak je prepoznavanje stanja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, na kateri klicatelju pomagajo z navodili, kako oživljati in kje je najbližji defibrilator. Nato je nemudoma treba začeti stiskanje prsnega koša od pet do šest centimetrov v globino in s frekvenco 100 stiskov na minuto. Oživljanje se izvaja do prihoda reševalcev in če je le mogoče s pomočjo defibrilatorja.

Za uporabo defibrilatorja so v pomoč slikovna in zvočna navodila. Najprej je treba odpreti pokrov ohišja, vzeti napravo in jo vklopiti. Elektrodi je treba prilepiti na prsni koš človeka, ki je doživel srčni zastoj. Naprava sama analizira srčni ritem in uporabniku daje zvočna navodila, kako postopati naprej. Bodisi predlaga, da se nadaljuje oživljanje bodisi predlaga sprožitev električnega šoka s pritiskom rdečega gumba na defibrilatorju, pri čemer se v tem času nihče ne sme dotikati bolnika.