Krajani krajevne skupnosti Zdole že več kot 20 let občino in državo opozarjajo, da naj končno uredi zdaj državno cesto Krško-Zdole in naprej do Zgornje Pohance. Ta je namreč vsa uničena, letos pa sta se na njej sprožila tudi dva plazova, tako da je promet po njej že nevaren, predvsem za okoli 50 otrok, ki se z avtobusom vozijo v krško osnovno šolo. Od države in občine pa namesto sanacije vseskozi poslušajo, da denarja za nujno obnovo ceste ni, tako jim namreč že vseskozi zatrjujejo na DRSC-ju.

Krajani se že s strahom vozijo po njej. Najbolj se bojijo zaradi otrok, ki se po njej z avtobusom vsak dan vozijo v šolo. In ker jim nihče ne prisluhne in ceste uredi, preden se bo na njej zgodilo kaj hujšega, jim je zdaj prekipelo in so se danes protestno zbrali pred stavbo krške občine. Prišlo jih je več kot sto. Kljub prijaznemu povabilu župana, da gredo lahko v ogrevane prostore občinske stavbe, so raje eno uro v mrazu vztrajali pred njo. Župana so zaprosili, da jim pri tem pomaga, čeprav se zavedajo, da je cesta državna. "Problem je pa naš, ki se po cesti vsak dan vozimo in izpostavljamo svoja življenja," je prepričan Dejan Žnideršič, ki so ga krajani včeraj na zboru krajanov izbrali za vodjo civilne iniciative. Ta je izoblikovala dve zahtevi, je povedal Žnideršič: "Zahtevamo izgradnjo oziroma rekonstrukcijo, ne samo delne sanacije celotne ceste Krško-Zdole-Zgornja Pohanca. Zahtevamo pa tudi spremembo prekategorizacije te ceste nazaj v občinsko, saj sicer ta cesta ne bo nikoli obnovljena. Ta cesta je namreč neprevozna in že smrtno nevarna."

Med protestom je bilo slišati kar nekaj pikrih na račun mačehovskega odnosa države do te ceste, do neučinkovitega zapravljanja denarja za njeno krpanje, pa tudi na račun velikih naložb v krški občini. Najbolj glasen je bil Cveto Bahč, ki je dejal, da krajanov ne briga, čigava je cesta in da ne bodo več nasedali obljubam. Bahč je še zagrozil: "Tokrat nam je res prekipelo in bomo šli do konca. Vemo, da ima občina zvezane roke pri tem, da župan ni veliko kriv, vendar ga prosimo, da nam pri tem pomaga. In če bo treba, bomo šli tudi v Ljubljano, na DRSC, ministrstvo ali pred vlado in še njim predstavili svoje zahteve. Te pa niso nič posebnega, želimo si zgolj varno cesto. Še raje pa vidimo, da minister za infrastrukturo pride k nam in se sam prepriča, ali bi dovolil svojim otrokom, da se vozijo po tej nevarni cesti. Kajti, če se zgodi nesreča, kdo bo odgovarjal - uboga voznica šolskega avtobusa? Direkcija za ceste se res obnaša skrajno neodgovorno. In če tokrat naši pritiski ne bodo zalegli, bomo vršili še hujše, če bo treba, bomo tudi kakšen cestni odsek zaprli."

Cesta Krško-Zdole je bila do leta 1997 občinska, zdaj je državna, vendar se na direkciji za ceste zanjo ne zmenijo in se vseskozi izgovarjajo, da nimajo denarja. Krajani še opozarjajo, da gre za evakuacijsko cesto v primeru jedrske nezgode, bojijo pa se tudi, kdo bo odgovoren, če se zgodi prometna nesreča. Dodajajo še, da se nihče izmed odgovornih ne zaveda, da v primeru požarov in hujših naravnih nesreč ljudje in reševalci nimajo varnega dostopa do kraja nesreče. Na krški občini zagotavljajo, da tudi sami priganjajo odgovorne, od koder pa stalno slišijo zgolj, da ni denarja. Miran Stanko, župan občine Krško, pravi, da je zaradi luknje v državnem proračunu občina že marsikaj naredila. Ob tem dodaja: "Naredili smo tudi projekte, čeprav to ni bila naša naloga, naročili smo tudi revizijo, ki je bila že izvedena, tako da ni res, da projektov ni. Zdaj pa pričakujemo od države, da bo končno zmogla toliko napora, da bo začela izgradnjo na najbolj problematičnih odsekih, to je predvsem v tem delu, kjer je prišlo do velikih udorov." Župan je zbranim še obljubil, da bo pozval pristojnega ministra, da kaj ukrene in pride v krško občino, zbranim pa obljubil, da bo krška občina zdaj le zagotovila denar za najnujnejšo začasno sanacijo, da bo cesta varnejša.

Za MMC Goran Rovan