Kaj se je od 25. junija lani zgodilo s kerozinom oz. njegovimi sestavinami? Del je bil že v prvih urah po nesreči izkopan iz zemljine, del je izhlapel, del je razpadel, pravi Mojca Dobnikar Tehovnik z Arsa: "Preostali del ogljikovodikov je slabo topen, so zelo hidrofobni in se vežejo predvsem na zemljino. Če ni prisotnosti vode, ki bi spirala, ostanejo vezani na zemljino – in to, predvidevamo, se je zgodilo."

Monitoring na izviru, v vodarni in na desetih vrtinah ali vodnjakih v tem času ni pokazal vrednosti, ki bi bile znak za alarm. Tudi po zelo obilnih padavinah novembra in decembra ne. Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj: "Voda je bila vedno varna za uporabo. In če pogledam na stvar s pozitivne strani, zdaj poznamo naš 'DNK', surovo vodo smo v teh mesecih vzorčili tolikokrat, kot je prej nismo v 84 letih."

Nesrečo je povzročil zlom osice na kretnici. Zakaj se je to zgodilo, še vedno preiskuje preiskovalec, ki poročila še ni izdelal. Matjaž Kranjc s Slovenskih železnic pravi:
"Na to poročilo čakamo mi in zavarovalnica, ki bo šele po tem lahko zaprla zahtevke, ki jih imamo."

Stroškov zaradi nesreče je bilo po ocenah Kranjca za štiri milijone, 800 tisoč evrov jih je imel Rižanski vodovod, ki je štiri zahtevke za povračilo že poslal povzročitelju, dogovor o tem naj bi sklenili prihodnji teden. Nadzor pitne vode torej ostaja, a bo od zdaj manj pogost.