Zajezitev potoka, ki je sicer vsako leto bolj suh, bi prinesla slabšo kakovost bivanja, potopitev celotne doline, spremembo mikroklime in še veliko drugih za okolje neugodnih posledic, opozarjajo domačini in državi predlagajo veliko cenejše, hitrejše in sprejemljivejše rešitve.

"Novo Bohinjsko jezero!" pravijo razburjeni domačini. 57 metrov visok jez, najširši del bi meril 260 metrov, povprečna globina bi bila 18 metrov, bi zahteval tudi 4,5 kilometra dolgo potopitev doline. Predsednica Krajevne skupnosti Artviže Martina Drožina: "Nas zelo moti in smo lokalni prebivalci prizadeti zaradi ignorantskega odnosa države in ministrstva do nas. Nihče nas ni nikamor povabil, nas vprašal, nam razložil, prišel predstavit."

Občini Divača in Hrpelje Kozina projektu odločno nasprotujeta. Županja zadnje, Saša Likovec Svetelšek pravi: "Smo presenečeni oziroma žalostni. Jaz se v strokovne stvari ne morem vtikati. Vendar, ko smo prebrali katero od teh že narejenih študij, je mogoče to najslabša različica."

Velik del zajetja bi segal v občino Pivka. Župan Robert Smrdelj: "Razumem skepso ljudi in bojazen, da stvari ne bodo v redu. Če bodo šli ti koraki naprej, je treba po strokovni plati stvari zelo dobro pretehtati, preučiti, da ne bo kakšne neumnosti."

Vsi vidijo boljšo rešitev v povezovanju obstoječih vodovodov, "se pravi ilirskobistriškega, kraškega in rižanskega, ker je to najcenejša, najhitrejša in do okolja najprijaznejša rešitev, obenem pa zagotavlja varnost pitne vode za celo obalno-kraško regijo," pravi Mario Benkoč z Barke in dodaja: "Ljudje se ne bomo pustili izsiljevati in bomo naredili vse, da se najde rešitev, ki bo dobra za vse."

"Lokalno prebivalstvo ne bomo odnehali. Mi želimo Brkine ohraniti neokrnjene, želimo tišino, mir, naravo," pa dodaja Drožinova. Že jutri se bodo predstavniki krajevnih skupnosti znova sestali.