Dela so začeli oktobra lani, do sredine novembra so v sklopu sanacije odlagališča odpadkov potekala pripravljalna dela. Med drugim je Zavod za gozdove Slovenije izvedel posek dreves na brežini ob gozdni cesti mimo odlagališča, na južnem delu odlagališča pa so odkopali odpadke, ki jih prestavljajo na krono odlagališča.

Poleg tega so oblikovali brežine odlagališča, zdaj pa izvajajo pripravljalna dela za polaganje drenaž ter urejajo kanal za prestavitev potoka. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je sicer trenutno izvedba del zelo otežena zaradi namočenosti terena. Izcedne vode, ki se zbirajo v bazenu, tudi med sanacijskimi deli redno odvažajo na čiščenje v čistilno napravo.

Sanacijska dela sicer obsegajo še novo prekritje odlagališča, obnovo zajema izcednih voda ter novo ograjo odlagališča.

Odstranitev odlagališča bi stala 57 milijonov, zato so se odločili za cenejšo možnost

V idejni zasnovi za sanacijo, ki jo je ministrstvo naročilo leta 2017, so sicer obravnavali dve možni rešitvi, in sicer prilagoditev odlagališča predpisom o ravnanju z odpadki ali njegovo odstranitev. Odstranitev odlagališča bi po ocenah stala 57 milijonov evrov, kar je po mnenju ministrstva ekonomsko neupravičeno. Zato so se odločili za prvo možnost, pri čemer zatrjujejo, da bodo poskrbeli za sanacijo odlagališča v skladu z okoljskimi standardi.

Načrtovana dela so ocenjena na okoli 3,5 milijona evrov. Sredstva so zagotovili v državnem proračunu, za sanacijo pa skrbi podjetje Kostak. Vseskozi poteka tudi monitoring podzemnih, površinskih in izcednih voda, ugotovitve pa pošiljajo na Agencijo za okolje.

Kot so dodali na okoljskem ministrstvu, bodo po sanaciji v sodelovanju z občino Šmartno pri Litiji sprejeli nadaljnje odločitve glede območja, ki pa bo glede na to, da gre za odlagališče, verjetno ostalo v lasti države.

Župan Šmartna pri Litiji Blaž Izlakar je povedal, da na občini spremljajo izvajanje projekta, zaprosili so tudi, da na tedenski ravni potekajo koordinacije v prostorih občine. Na občini so po županovih besedah izjemno zadovoljni, da se je projekt konkretno premaknil, saj bo pripomogel k omejitvi škodljivih vplivov odlagališča. "V idealnih pogojih bi želel, da se odpadki iz doline odstranijo in odpeljejo na uničenje, še posebej ob dejstvu, da je ta rešitev nekoč že bila na voljo," je dejal župan, ki vseeno meni, da so bili narejeni koraki v pravo smer.

Glede prihodnosti območja je dejal, da je najprej treba počakati na dokončanje projekta, šele nato lahko začnejo razmišljati o morebitnem dopolnilnem programu, če bo to tehnično izvedljivo. "Je pa seveda vprašanje, ali tako toksično okolje lahko nudi prostor programom, v katere je vključena javnost. Ampak to bo vprašanje za stroko," je dodal župan.

Industrija usnja Vrhnika, ki je propadla konec leta 2008, je na Rakovniku dolga leta zakopavala velike količine usnjarskih odpadkov iz svojega obrata v Šmartnu pri Litiji. Odpadki vsebujejo sulfide, arzen, težke kovine, kadmij in druge zdravju nevarne snovi. Ker vzdrževanje odlagališča ni bilo primerno, so izcedne vode ogrožale zdravje ljudi in živali, ki pridejo v stik z bližnjim potokom.