Ministrstvo za zdravje je pred letom končno prižgalo zeleno luč za šempetrsko urgenco, vendar se je začelo zapletati z izbiro izvajalca, pritožbami, revizijami. Tako so temeljni kamen postavili šele februarja letos in zdaj prepotrebni objekt že skoraj končujejo. Mudi se predvsem zaradi zanj namenjenega evropskega denarja.

Ob modri bolnišnici torej pospešeno raste rdeča urgenca ... Končati jo morajo še letos, sicer ne bo evropskega denarja. Več kot polovico - od sedem milijonov evrov vredne naložbe - namreč prispeva Evropska unija, ki za svoj (naš) nepovratni denar postavlja neizprosne pogoje. Nataša Fikfak, vršilka dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice, ob tem opozarja, da evropska finančna injekcija ni odvisna le od šempetrskega gradbišča: "Evropski denar bomo dobili takrat, ko bo zadnji novozgrajeni urgentni center v Sloveniji tudi zares operativen. Resda smo mi zadnji začeli gradnjo, zagotovo pa nismo v najslabšem položaju. Kljub strahovitim začetnim težavam zdaj mi uspešno lovimo roke … Drugje imajo več težav. Moramo pa biti vsi - vseh štirinajst urgentnih centrov po Sloveniji - pripravljeni za delo in takrat bo evropski denar šele prišel."

Prvi bolniki na novi urgenci še letos
"Tehnični pregled novega urgentnega centra - že zdaj ga (zaradi pročelja) v žargonu ljubkovalno imenujemo 'rdeča hiša' – bo septembra. Prve bolnike bomo zagotovo sprejeli še letos," napoveduje Nataša Fikfak.

Gradnja šempetrske urgence ima izjemno dolgo brado. Glede na to, da že vsaj dvajset let opozarjajo na neprimernost zdajšnjih urgentnih prostorov, so v Šempetru upali na rešitev še v prejšnjem desetletju. Prvo veljavno gradbeno dovoljenje so dobili že pred sedmimi leti, leta 2008. Toda ministrstvo za zdravje je takrat "ocenilo", da gradnja urgentnega centra v Šempetru pri Gorici ni tako "urgentna" ...

Denar, ki je bil za šempetrsko bolnišnico že rezerviran v državnem proračunu, so preusmerili drugam. Pred poldrugim letom so opozorila in prošnje za šempetrsko urgenco v Ljubljani vendarle uslišali, prižgali so denarno "zeleno luč".

Takrat pa se je začela birokratska kalvarija. Vrstili so se zapleti z izbiro izvajalca, pritožbami neizbranih, sledile so revizije postopkov. Vse je kazalo, da bo Goriška izgubila evropski denar za nov urgentni blok. Decembra lani pa so vendarle ujeli še zadnji vlak, začeli so graditi. V pol leta je zrasel objekt s skoraj tisoč kvadratnimi metri uporabnih površin. Zdaj opravljajo zaključna dela.

Od zloma do infarkta – vse na enem mestu
Novo urgenco težko čakajo tako bolniki, kot zdravniki in vse preostalo osebje šempetrske bolnišnice. "Zdaj imamo v regijski bolnišnici, ki skrbi za 110 tisoč ljudi, samo en prostor, kjer poteka urgentno delo. V največjih konicah napotitev, torej v dopoldanskem času in še tja do šeste ure zvečer, bi nam še kako prav prišlo več ambulant, kjer bi vzporedno potekalo naše delo. Tako bi bolnikom končno skrajšali čakalne vrste pred vrati urgentnih čakalnic," pravi specialistka interne medicine, Alijana Trošt Rupnik.

"Računamo, da se bodo z novim urgentnim centrom stvari dejansko optimizirale. Zdaj je bilo precej naročanja, napotitev, ki so bile nepotrebne. Z novim letom bo vse na enem mestu," pa razlaga Jordan Polanc, specialist splošne kirurgije.

V. d. direktorja šempetrske bolnišnice, Fikfakova, mu pritrjuje: "V našem novem urgentnem centru bodo v enem nadstropju, na enem mestu, na enih vratih, obravnavani vsi: od bolnikov z zlomom prsta, do tistih s srčnim infarktom. Tam bo tudi velika operacijska dvorana, povezani bomo z rentgenom, kar zdaj nismo in je to ena največjih travm naše stare urgence. Iz zdajšnjih neprimernih in utesnjenih prostorov najvišjega nadstropja bolnišnice bomo v novo zgradbi preselili tudi endoskopski center."

Podrli gradbeno "rakavo rano" bolnišnice
Skupaj z gradnjo novega urgentnega centra so v šempetrski bolnišnici "ozdravili" še eno "gradbeno rakavo rano". Končno so porušili zunanji povezovalni hodnik med bolnišničnimi stavbami, ki je bil zgrajen iz rakotvornega azbesta. Desetletja so skozi "azbestni hodnik" prevažali bolnike. Ustanova, ki naj bi zdravila, je hkrati bolnike zastrupljala. Azbestne plošče so bile namreč dotrajane, razpokane …

Ob vsakem prepihu ali vetru so torej v zraku lebdela karcinogena azbestna vlakna in že samo eno mikroskopsko vlakno je lahko dovolj za usodne pljučne bolezni, povzročene zaradi azbesta. "Odslej bosta obe bolnišnični stavbi povezani prek novega urgentnega centra. In tudi to je velika vzporedna pridobitev te naložbe," poudarja Fikfakova.

Polovica denarja iz Evrope
Z dokončanjem urgentnega centra se mudi tudi zaradi evropskega denarja. Iz kohezijskih sredstev bo prišlo nepovratnih 3,7 milijona evrov (vendar šele takrat, ko bo dokončanih vseh 14 novih urgentnih centrov v Sloveniji). Vlada oziroma ministrstvo za zdravje bo prispevalo sedemsto tisočakov, šempetrska bolnišnica pa bo za novo urgenco odštela 2,1 milijona evrov.

Šempetrsko bolnišnico, zgrajeno leta 1976, pa čaka še kar nekaj velikih naložb. "Urediti moramo zunanjost urgentnega centra, Velik zalogaj bo rešitev odvodnjavanja oziroma delitve fekalnih in meteornih voda. Najbolj nestrpno pa pričakujemo odločitev ministrstva za zdravje za začetek gradnje novih prostorov za oddelek za invalidno mladino v Stari Gori. Zadnje informacije imamo dobre. Država naj bi v naslednjem proračunu rezervirala 2,5 milijona evrov za Staro Goro. Tudi mi bomo segli globoko v žep – oziroma se bomo za vse te naložbe zadolžili. Najeli bomo dva milijona evrov dolgoročnega posojila. Zeleno luč z ministrstva imamo," pravi Fikfakova.

Upanje tudi za najhujše male bolnike
Nove prostore nujno potrebujejo tudi na oddelku za invalidno mladino v Dergančevem v Stari gori. Inšpekcija jim je že zagrozila z zaprtjem. "Dobili smo zadnje opozorilo pred zaprtjem! Trije paviljoni so v zares slabem stanju. To so pravzaprav pol stoletja stare in že razpadajoče montažne barake, v katerih so naši najhuje bolni mali bolniki. Kar najbolj skrbi, je to, da so vse stene iz rakotvornih azbestnih plošč!," pravi Jurij Karapandža, predstojnik oddelka za invalidno mladino.

Bolnišnične paviljone bo treba porušiti, na istem mestu pa bodo zgradili nov objekt za invalidno mladino. "Do konca letošnjega leta bo pripravljena vsa projektna dokumentacija. V začetku prihodnjega leta izberemo izvajalca in začne se gradnja. Gradnja, za katero se v imenu malih bolnikov in njihovih staršev trudimo že četrt stoletja! Upam, da bo poltretji milijon za Staro Goro šel skozi državni proračun. Da so končno tudi naši mali bolniki na vrsti, da jim omogočimo dostojne prostore za večletno zdravljenje pri nas," še dodaja Karapandža.