V Slovenj Gradcu t. i. "hmeljarske vojne", ki so zaznamovale volilno kampanjo pred štirimi leti, ko je zdaj že nekdanji župan Andrej Čas izgubil bitko, še vedno niso dočakale epiloga. Civilna iniciativa želi izgon hmelja iz občine, trenutni župan pa ponuja kompromis 200 metrov oddaljenosti nasadov od strnjenega naselja. A po vsem tem času še vedno čakajo na uradno mnenje ministrstev za zdravje, kmetijstvo in okolje. Je hmeljišče preblizu hišam res škodljivo za zdravje ljudi? Na ministrstvih očitno še vedno tuhtajo, župan pa pravi, da bodo ukrepali skladno z mnenjem, ko ga dočakajo.

Občina je medtem pred razvojnimi preboji, saj se realizacija tretje razvojne osi nezadržno bliža, odpirajo se dodatne poslovne cone in mladi ne zapuščajo več mesta tako, kot so ga v preteklosti, pravi župan, ki poudarja, da mesto za povprečno slovensko družino ponuja najvišji standard v Sloveniji.

Župan Tilen Klugler je po Medianinih raziskavah javnega mnenja najpopularnejši župan mestnih občin. Za zdaj se ni opogumil še noben potencialni protikandidat za županski stolček, tako da se lahko zgodi tudi to, da bo trenutni župan na glasovnici sam.

Vabljeni k branju intervjuja.

Končuje se vaš prvi mandat – kaj vas je najbolj presenetilo, potem ko ste se usedli na slovenjgraški županski stolček?
Ne bi rekel, da me je kaj presenetilo, saj sem delovanje občinske uprave že dobro poznal, je bila pa res velika razlika od prejšnjega delovnega mesta direktorja javnega zavoda za šport, turizem, mladinske in socialne programe (Spotur Slovenj Gradec, op. n.). Med kampanjo sem obljubljal, da bom na županskem mestu dostopen za vse ljudi, točno to se je tudi zgodilo, in lahko rečem, da je bila vsa štiri leta kar velika gneča pred vrati moje pisarne. Vsak je lahko prišel in rešili smo veliko zadev, ki so prej ostajale nerešljive. Zelo zanimivo in razgibano delo, uživam v njem.

Ste izpolnili vse predvolilne obljube in prinesli spremembe, ki so jih želeli ljudje?
Mislim, da sem, a to je bolj vprašanje za ljudi. Nanj bodo tudi odgovorili, ko bodo na lokalnih volitvah obkrožali kandidate na glasovnici. Na podlagi predvolilnega programa smo sestavili seznam obljub in lahko rečem, da je povsod zelena kljukica, se pravi, volilni program je v celoti izpolnjen, lahko pa bi dodali še kakšno alineo zraven, saj smo izpolnili še več, kot smo obljubljali.

Verjetno ni čisto vse že končano, zagotovo realizacija nekaterih zelenih kljukic še teče.
Določene investicije so še v teku, končale se bodo prihodnje leto, a glede na to, da se že izvajajo, jih lahko prištejemo k izpolnjenim obljubam. Morda bi na tem mestu opozoril na investicije na področju zdravstva, za katere bi moralo ministrstvo nameniti dodatna sredstva. Med epidemijo so se pokazale številne pomanjkljivosti, saj imamo občine stare zdravstvene domove, ki niso prilagojeni sedanjim potrebam in razmeram, zato bi morale vse lokalne skupnosti, ki so pripravljene te težave rešiti, dobiti finančno injekcijo, da bi lahko ustrezno uredile zdravstvene domove in bolnišnice. Naša občina je s projektom prizidka k zdravstvenemu domu uspešno kandidirala na razpisu ministrstva, izbrali smo izvajalca, nimamo pa zagotovljenega financiranja. Bojim se, da z lastnimi viri ne bomo mogli pokriti celotne investicije, zato apeliram na ministrstvo za zdravje, da nujno pristopi k zagotavljanju denarja za vse projekte, ki so "ready to go" (pripravljeni na izvedbo, op. n.). Ministrstvo denar zagotovo ima.

Izberite tri projekte, ki predstavljajo presežek preteklega mandata.
Najbolj ponosen sem na projekt letnega bazena s parkom urbanih športov, na nova prizidka k osnovnima šolama ter na novo podjetniško cono v povezavi s tretjo razvojno osjo, ki se gradi, in bo prinesla gospodarski razcvet in razvoj podjetništva v naši občini. Omenil bi tudi nova stanovanja, ki so se že zgradila, se gradijo in se bodo gradila. Od leta 2008 do 2019, torej pred tremi leti, se namreč v naši mestni občini ni zgradil niti en večstanovanjski objekt, zdaj pa smo zgradili okoli 150 stanovanj in še enkrat toliko je načrtovanih v naslednjih treh letih.

Javnomnenjska raziskava Ninamedie ugotavlja, da ste najbolje ocenjeni župan mestne občine v Sloveniji, prehiteli ste tudi pri Ljubljančanih še vedno priljubljenega Zorana Jankovića, ki je po anketi na drugem mestu. Kako vam je uspelo postati t. i. najžupan? Kaj je vaša skrivnost?
Ni skrivnosti, je zelo enostavno – kar obljubimo, realiziramo. Znamo prisluhniti ljudem, kaj potrebujejo. To je recept, s katerim so ljudje zadovoljni. Ne smeš obljubljati nečesa, česar ne moreš realizirati.

Za zdaj kaže, da boste na glasovnici sami, protikandidatov še ni. Kako to?
Res se še ne govori o kakršnem koli protikandidatu, a počakajmo do 20. oktobra do 19. ure, ko bomo to lahko z gotovostjo potrdili. Kakor koli že bo, v vsakem primeru bom h kampanji pristopil zelo resno. Mislim, da smo s sodelavkami in sodelavci pokazali, da znamo in zmoremo, da smo na pravi poti. Mogoče so potencialni kandidati, ki so razmišljali o kandidaturi, videli, da smo delali dobro tudi zato, ker smo resnično sodelovali z vsemi, ki kakor koli sooblikujejo življenje v naši lokalni skupnosti. Morda si želijo takšnega tvornega sodelovanja tudi v prihodnje. Lahko rečem, da smo v občinskem svetu sodelovali z vsemi akterji, nikoli in nikdar ni bilo kakšnega večjega nasprotovanja. Predvolilni slogan, ki sem ga imel, je bil "Povezujem!" in mislim, da smo ga uspešno realizirali.

Na občini torej strankarske levo-desne kregarije in metanja polen pod noge, kot ga poznamo na državni ravni, na kateri se pogosto ne strinjajo o ničemer, ne poznate?
Ne, čisto nič. Vsi delamo za razvoj Slovenj Gradca, za občanke in občane, zato bi se na tem mestu vsem mestnim svetnikom iskreno zahvalil za zelo tvorno sodelovanje vsa štiri leta. Niti enkrat nismo imeli strankarskih razprtij na občinskem svetu.

Najbolj pereča tema prihajajoče zime bo energetska draginja, napovedana je možnost velikih težav. Ste se na občini pripravili na najbolj črne scenarije?
Ravno pripravljamo osnutek zadnjega rebalansa proračuna za letos in osnutek proračuna za naslednje leto. Energetska draginja bo zagotovo vplivala na izvedbo novih projektov. Od države pričakujemo, da bo tudi občinam priskočila na pomoč, saj dobro vemo, kje so meje možnosti pobiranja občinskih davkov. Primerna poraba občine (za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog, op. n.) že pred draginjo ni pokrivala vseh z države na občino prenesenih obveznih nalog. Možnosti, da bomo za te namene morali dajati lastne vire, ne vidim več nikjer v Sloveniji, ne samo pri nas v Slovenj Gradcu. Najmanj, kar pričakujem od države, je povečanje primerne porabe, ki bo omogočalo normalno poslovanje, a ne generalno za vse občine enako, pač pa višji dvig za večje občine, ki imajo več nalog, funkcij, za druge pa manj.

Glede prihajajoče energetske draginje smo res v pravem času že pred velikim zvišanjem cen energentov izvedli pravi projekt, in sicer toplarna je dobila prizidek s pogonom na obnovljive vire, biomaso (lesne sekance), in s tem smo znižali ceno megavatne ure za ogrevanje. Naši občani, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje, se ogrevajo po za ta čas zelo ugodni ceni. Megavatna ura je tudi do desetkrat cenejša, kot bi bila, če bi se še vedno ogrevali s plinom. Velikokrat sem ob različnih priložnostih podal pobudo ministrstvu za okolje in prostor za razpis, namenjen sofinanciranju obnov in novogradenj sistemov daljinskega ogrevanja, še posebej za območja, na katerih je obnovljivih virov na voljo dovolj, celo v izobilju. Če ministrstvo sofinancira gradnjo infrastrukture za oskrbo z vodo in kanalizacije, bi lahko sofinanciralo tudi gradnjo toplovodov.

Res je čudno, da biomase, tega naravnega vira, ki ga je Slovenija polna, saj se iz leta v leto bolj zarašča z gozdovi, bolj ne izkoriščamo. Za plin nikoli ne vemo, od kod bo prišel, ali bo prišel ...
Točno tako, izkoriščati moramo svoje, domače naravne vire. Naši občani bodo to zimo zagotovo na toplem! No, vsaj tisti, ki so priključeni na toplovod.

Sorodna novica Županja Ptuja Nuška Gajšek: Skregani še nikoli niso nikamor prišli

Omenili ste sijajno razvojno priložnost, ki jo prinaša tretja razvojna os, na katero se čaka že leta, a zapletov še kar ni konec (izgradnja priključne mestne južne obvoznice). Kmetje na Otliškem vrhu in Podgorju njiv ne želijo prepustiti asfaltu, podpira pa jih tudi nekdanji župan Andrej Čas. Kako blizu rešitvi ste?
Dejavnosti za gradnjo južne obvoznice tečejo, v pripravi je sprememba občinskega prostorskega načrta. Dobili smo prva mnenja, imeli smo javno razgrnitev. Ko bodo izpolnjene vse zahteve iz prvih mnenj, kar bo kmalu, bomo prostorski načrt obravnavali v občinskem svetu. Za traso južne obvoznice je bilo predlaganih več variant. Dars je trikrat podal negativno mnenje za traso, ki poteka čez obronke Mislinjske Dobrave. Neposreden priključek na hitro cesto tam ni izvedljiv, južna obvoznica pa je navezovalna cesta na tretjo razvojno os. Študije variant tras so pokazale, katera trasa je optimalna, ekonomsko najbolj upravičena in najbolj zmogljiva, in odločitev je bila sprejeta na podlagi tega. Nekdanji župan se je zavzemal za prvo traso, ki smo jo sprva zagovarjali tudi mi. A se je že med njegovim mandatom izkazalo, da ta trasa ne omogoča priključitve na tretjo razvojno os, zato smo to možnost opustili. Enostavno je ni mogoče spraviti v življenje. Južno obvoznico pa Slovenj Gradec nujno potrebuje. Smo ena redkih mestnih občin, ki ima državno cesto še vedno speljano skozi strnjeno naselje v mestnem središču. Če ne bo južne obvoznice z navezavo na tretjo razvojno os, bo mesto doživelo prometni kolaps in tega si seveda ne moremo in ne smemo privoščiti.

Če bodo kmetje trmasto vztrajali do konca – bo sledila razlastitev?
Investicija kot takšna je državna, ministrstvo bo tisto, ki bo odkupovalo in pridobivalo zemljišča, država je tista, ki bo južno obvoznico gradila, naša naloga je samo umestitev v prostor z vsemi mnenji, soglasji in študijami. Razpis za projektiranje je že zunaj, tako da se bo država dogovarjala s kmeti glede zemljišč. Možen je tudi postopek razlastitve, postopek raznoraznih menjav, to sem že večkrat poudarjal, da bi bilo mogoče pregledati zaraščenost kmetijskih zemljišč in jih vzpostaviti nazaj ali pa prizadetim kmetom prek sklada kmetijskih zemljišč ponuditi druga primerna in enakovredna zemljišča. Rešitve bi se verjetno lahko našle.

Pred štirimi leti so med predvolilno kampanjo odmevale t. i. hmeljarske vojne. Se je vihar do zdaj že polegel, ste zadevo rešili?
Naša želja je, da v občinski prostorski načrt zapišemo, da mora biti hmeljišče najmanj 200 metrov oddaljeno od strnjenega naselja. Na ministrstvu smo v povezavi s tem naleteli na gluha ušesa. Postopek nadaljujemo in pri tem sodelujemo z ministrstvi za zdravje, okolje in kmetijstvo. Na njihovo končno mnenje glede naše pobude še čakamo. Od vseh treh ministrstev pričakujemo in zahtevamo, da se do tega vprašanja opredelijo in podajo strokovno mnenje.

Bo civilna iniciativa zadovoljna z 200-metrskim odmikom od hiš?
Civilna iniciativa želi, da se hmeljišča iz naše občine odstranijo. Pridobili smo izvedeniško mnenje in čakamo še na mnenja treh že omenjenih ministrstev. Vsi opravljeni monitoringi so pokazali, da dovoljene mejne vrednosti niso presežene, vendar se postavlja vprašanje, kako izmeriti vpliv fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in stanje tal na dolgi rok. Monitoringi bi morali biti dolgoročni, večletni, opravljeni na več hmeljiščih sočasno. Le tako bi lahko ugotovili, kaj se na hmeljiščih in ob njih zares dogaja.

Sorodna novica Velenjski župan Peter Dermol: Uvoza indonezijskega premoga nismo nikoli podpirali

Okoljskih težav imate še več, saj se je nedavno na njivah pojavila s svincem močno onesnažena sadra. Je zadeva zdaj že sanirana?
Ne vem, nimamo natančne informacije. Kupi sadre so še vedno v naravi, pred kratkim smo vnovič zaprosili za končno poročilo vseh pristojnih inštitucij, a ga še nismo dobili. Bili smo zgolj ustno obveščeni, da je monitoring zemljine pokazal, da vsebnost svinca v njej ni prekoračena. Onesnaženje s svincem je bilo zaznano zgolj v kupih sadre. Rok za odstranitev sadre je že zdavnaj potekel, pristojne ves čas pozivamo k sanaciji, a sadra je še vedno tu! Ravno pred dnevi smo spet poslali dopis na ministrstvo za okolje in prostor ter prosili za uradne informacije in ukrepanje.

Bi jih morali odpeljati lastniki zemljišč?
Da, odvoz sadre je naloga lastnikov zemljišč.

Mislinja ob vsakem večjem dežju poplavlja in prebivalcem povzroča sive lase. Kdaj bo ta težava odpravljena?
Veliko je že narejenega, reguliranih je že dosti rečnih bregov, pripravljeni so tudi projekti za nadaljnje ukrepe. Ne urejajo se le struga in bregovi Mislinje, temveč tudi njeni pritoki. Ko bodo opravljena dela v celotnem porečju, bo poplavna varnost še boljša, a že danes je toliko izboljšana, da v zadnjih letih ob močnih neurjih ni več poplav.

Ali mladi še vedno bežijo iz Slovenj Gradca v Avstrijo in druga večja središča po Sloveniji?
Ne vem, ali je ravno Slovenj Gradec tista občina, ki bi jo mladi v večjem številu zapuščali. Ni veliko mladih, ki bi od nas hodili delat v Avstrijo, niti ne opažamo, da bi množično odhajali v druge slovenske kraje. Je pa res, da v našo občino prihajajo mladi od drugod. Trenutno na primer iščemo prostore za nov podjetniški inkubator, saj je obstoječi popolnoma zaseden. Novega bomo razvijali predvsem na področju informacijskih tehnologij. Kot sem že povedal, odpiramo novo podjetniško cono v Pamečah, gradimo stanovanja, posodabljamo in večamo šole in vrtce, utrjujemo se kot visokošolsko središče, bliža se tretja razvojna os. Ko se vse to poklopi, bo priliv mladih še večji.

Kam je izpuhtel projekt slovenjgraških term, ki se je pred leti veliko omenjal? Bo kdaj zaživel ali je odšel v pozabo?
Ni odšel v pozabo! Veliko se ukvarjamo s prostorskim načrtovanjem ter na podlagi različnih analiz snujemo smeri razvoja Slovenj Gradca v naslednjih desetletjih. Tudi območje term bomo z novim občinskim podrobnim prostorskim načrtom ponudili potencialnim vlagateljem. V novi finančni perspektivi bodo tudi takšni razpisi, s katerimi bi lahko za razvoj term pridobili tudi nekaj evropskega denarja.

Sorodna novica Koprski župan Aleš Bržan: Nisem stopil v čevlje Popoviča, ampak sem čevlje zamenjal

Je turizem po zatišju koronakrize vnovič oživel? Ste že v normalnih okvirih?
Da, turizem se pobira. Malenkost se je spremenilo razmerje med domačimi in tujimi gosti. Včasih je bilo več tujcev, danes pa je več Slovencev. K temu so nedvomno pripomogli tudi turistični boni. Ljudje, ki so Slovenj Gradec obiskali v času koronskih ukrepov, se vračajo, vračajo se gostje iz predkoronskega časa, prihajajo novi … Poleti bi konec tedna v Slovenj Gradcu in okolici le stežka našel kakšno prosto posteljo. Trudimo se, da bi ljudi spodbudili k investicijam v prenočitvene kapacitete. Tako bi lahko privabili in gostili še več obiskovalcev, povpraševanje vsekakor raste.

Imajo turisti v mestu kaj videti? Se najde dovolj kulturnih presežkov?
Kulturnih presežkov je ogromno! To je mesto z bogato zgodovino in močno kulturno tradicijo. Mestno jedro velja za eno najlepših srednjeveških mestnih središč v Sloveniji, kulturni spomeniki so na vsakem koraku. Koroška galerija likovnih umetnosti in Koroški pokrajinski muzej sta renomirani kulturni instituciji z izvrstnim programom, cerkev sv. Elizabete je najstarejša cerkev, posvečena tej svetnici, na svetu. Veliko izjemnih glasbenikov je že nastopilo v rojstni hiši Huga Wolfa, ljudem sta zelo pri srcu Muzej štirih kovačev in čevljarski muzej Jožeta Levovnika. Poseben značaj Slovenj Gradcu poleg številnih umetnikov dajejo tudi mojstri različnih obrti. Prepričan sem, da lahko prav vsak, ki pride v naše mesto, najde nekaj, kar ga bo navdušilo!

Bitke občin z državo za povprečnine so stalnica, denarja ni nikoli dovolj. Bi se morale občine financirati bolj avtonomno?
Absolutno, povprečnine ne zadoščajo za vse naloge, ki jih je občinam naložila država. Dostikrat imam občutek, da ministrstva pozabljajo, da država ni le Ljubljana in morda še Maribor, ampak je država vseh 212 občin, ki bi morale imeti pravico do enakomernega razvoja. Če občine s povprečnino ne moremo izvajati niti vseh obveznih nalog, kako naj potem skrbimo za razvoj? Vlada bi morala občinam zagotoviti takšno povprečnino, ki bi poleg obveznih omogočala tudi razvojne naloge in ne le životarjenja iz leta v leto. Nesporno dejstvo je, da imamo mestne občine več nalog in več institucij od manjših občin, zato potrebujemo višjo povprečnino kot občine, ki na primer nimajo knjižnice, zdravstvenega doma, bolnišnice, kulturnega doma, galerije, muzeja. Mislim, da bi bil lahko eden od ključev za določanje povprečnine tudi delitev občin na mestne občine, občine s sedežem upravne enote, občine s statusom mesta in manjše občine.

Ima nova vlada Roberta Goloba dovolj posluha za povprečnine?
Srčno upam, da ga bo imela. Trenutni predlog je za nas nesprejemljiv, je prenizek, sploh ob dejstvu, da je vlada regulirala določene prodajne cene energentov, kar posledično pomeni, da občinske komunale in druga javna podjetja energente kupujejo po ceni, ki je višja od cene za končne uporabnike.

Te družbe zaradi regulacije delajo z izgubo, to ne bo šlo v nedogled ...
Tako je! Delamo izgubo. Če povem konkretno, bi pri nas to zimo imeli skoraj tri milijone evrov primanjkljaja, če bi še naprej oskrbovali vse občane s plinom – pa nismo ravno največja občina.

So Slovenjgradčani močno vpeti v odločanje o občinskih zadevah? So participativni proračuni uspešnica?
Zelo, naš participativni proračun – poimenovali smo ga Moj pečat – je gotovo uspešnica. Prišlo je ogromno pobud in predlogov, na glasovanje je potem šlo 28 predlogov občanov, udeležba je bila odlična, višja od slovenskega povprečja. Izbrali so, zdaj pa je na nas, da to realiziramo. Simpatičen projekt.

Česa so si zaželeli občani?
Prevladovali so predlogi s področja zdravega življenjskega sloga in digitalizacije. Posodobljenih in na novo postavljenih bo kar nekaj šprotnih igrišč, kar je v pokoronskem času zelo dobrodošlo. Treba je iti ven, v naravo, se razgibati in se družiti.

Nekateri kritiki pravijo, da je Slovenija še za eno pokrajino premajhna, drugi pa, da brez pokrajin zamujamo razvojne priložnosti. Kako gledate na ustanovitev Koroške pokrajine?
To je zahtevno vprašanje. Nanj je težko odgovoriti, dokler ne vemo, kako naj bi bilo urejeno financiranje pokrajin, kakšne bi bile njihove naloge, kolikšna bo avtonomija pokrajinskih svetov, kakšne bodo kadrovske posledice prenosa nekaterih nalog z ministrstev na pokrajine. Bojim se, da bi pokrajine pomenile še eno dodatno birokratsko stopnico med občino in ministrstvom, ki jo bo treba preskočiti, še eno podražitev javne uprave. Tega nikakor ne podpiram. Če pa bodo pokrajine primerno financirane in samostojne pri odločanju, se jih veselim. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi se odločili za nekakšno prehodno obdobje, za mehkejši prehod na novo ureditev. Naloge in pristojnosti bi lahko z manjših občin postopoma prenesli na mestne občine, ki z več vidikov že zdaj delujejo kot regijska središča. To bi bil lahko korak k uvedbi pokrajin.

Kje vidite Slovenj Gradec čez štiri leta?

Načrtov je veliko. Slovenj Gradec vidim kot eno najbolj zaželenih občin za bivanje, vidim občino, ki bo prijazna do vseh generacij, cenovno ugodna za življenje, z veliko možnostmi za zaposlitev in kakovostno preživljanje prostega časa. Lanska kompleksna raziskava Računskega sodišča je pokazala, da je za povprečno slovensko gospodinjstvo, to je tričlansko družino, najugodnejša mestna občina ravno Slovenj Gradec. Ta primat nameravamo obdržati in mu dodati še nekaj drugih prednosti.