Priprava občinskih prostorskih načrtov terja od občin veliko časa in usklajevanj, pa tudi dodatnih stroškov, ki postopke podaljšujejo in otežujejo. To so ugotovili tudi na posvetu podjetja Savaprojekt iz Krškega, ki je pripravilo srečanje občin z naslovom Občine v luči prihodnosti - prostorsko in projektno načrtovanje na ravni občin. Udeležili so se ga predstavniki desetih občin, ki so jim predstavili izzive, ki jih čakajo v prihodnje. Srečanja so se udeležili predstavniki občin Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Škocjan, Šmarješke Toplice, Radeče, Trbovlje, Mozirje in Rečica ob Savinji.

Slovenska zakonodaja umeščanja različnih objektov v prostor je dolgotrajna in draga, čeprav zakonodajalci ob vsaki spremembi zakonodaje zatrjujejo, da se bodo postopki poenostavili in skrajšali. Vendar ni tako, ugotavljajo tudi na občini Sevnica, kjer so med prvimi sprejeli občinski prostorski načrt, bojijo pa se, da bodo morali ob morebitnih dopolnitvah ali spremembah spet zagristi v ta oreh, ki se po njihovem mnenju vleče predolgo. Roman Perčič, vodja oddelka za okolje in prostor občine Sevnica, o tem pravi: "Dejansko je občina zadolžena, da sama izvede vse študije, tudi tiste, ki bi jih morala narediti država. Ker ta nima denarja, to breme prenaša na občine. Tako moramo recimo mi naročiti in tudi plačati hidravlične študije vodotokov prvega reda, kar je seveda v pristojnosti ustreznega ministrstva za okolje. Težava so tudi določeni investitorji, ki imajo namen graditi, vendar zaradi dolgotrajnosti postopkov čez leto ali dve nekako nimajo več volje in odstopijo od predvidenih naložb, saj zanje niso več zanimive ali zaradi kakšnega drugega razloga neizvedljive in predrage."

Urbanisti sicer ne vidijo rešitev v spremembi zakonodaje, saj ta po navadi prinaša še dodatne zaplete, ampak v čimprejšnjem vključevanju in obveščanju ljudi, pa tudi v poenostavitvi postopkov. Damjana Pirc, izvršna direktorica za urbanizem v Savaprojektu, o možnostih, da se ti postopki lažje izpeljejo, pravi: "Glede na to, da pravzaprav skoraj vsak poseg v prostor danes, vsaka cesta, vsak trgovski center že ima civilno iniciativo, se zadeve s tem lahko poenostavljajo. Predvsem zaradi tega, ker se morebitni konflikti lahko razčistijo že v predhodnem postopku in jih potem v samem postopku ni več, zato postopki lahko tečejo preprosteje, hitreje in seveda tudi z nižjimi stroški. Kljub temu so ti postopki pri nas še vedno preveč obsežni in zato tudi dolgotrajni, kar odvrača tako domače kot tuje investitorje."

Opozorili na težave in se seznanili z novimi izzivi
Na srečanju s predstavniki desetih občin so v podjetju Savaprojekt pripravili osem predstavitev z zelo aktualnimi temami. Tako so bile predstavljene priprave celostnih prometnih občinskih strategij, ki jih lahko občine na podlagi razpisa ministrstva izdelajo za svoje območje ali v povezavi s sosednjimi občinami, pri čemer se stroški izdelave teh strategij lahko do 85 % sofinancirajo iz razpisov za trajnostno mobilnost.

Spregovorili so tudi o usmeritvah za trajnejši odnos občin do okolja, imenovan tudi "zero waste" občine oziroma občine brez odpadkov. Namen teh je zmanjšanje proizvodnje in nastajanja odpadkov, kar lahko dosegajo z različnimi ukrepi. V tujini in pri nas že obstajajo primeri dobre prakse, ki so bili predstavljeni udeležencem srečanja. Z usmeritvijo v eko poslovne cene lahko občine pridobijo investitorje, ki tudi sami želijo delovati trajnostno in s tem zmanjševati vplive na okolje. Podjetja vidijo v takšnih energetsko samozadostnih in ekoloških conah priložnost za razvoj zelenih produktov in s tem tudi pridobitev različnih certifikatov ter posledično tudi pridobitev sredstev za razvoj takšnih dejavnosti.

Največ pozornosti je bila deležna tema o umeščanju posebnih arhitekturnih oblik, kot so zemljanke, vkopane hiše in zelene strehe, v primerjavi z obstoječo tradicionalno slovensko arhitekturo. Udeleženci so se strinjali, da se lahko gradi vse vrste arhitekture, vendar vsaka ne spada povsod. Na srečanju pa so bile predstavljene tudi možnosti reševanja konfliktov pri umeščanju objektov v prostor. Pri tem so želeli občine opozoriti, da lahko tudi same zelo veliko naredijo v komunikaciji z različnimi javnostmi pred začetkom formalnega postopka. Pri tem je smiselno predhodno izdelati analizo tveganja ter rešitve ureditev predhodno predstaviti in uskladiti z javnostjo, saj javna obravnava v formalnem postopku sprejemanja prostorskih aktov pomeni zgolj seznanitev javnosti, vračanje v predhodno že izdelane in sprejete faze pa pomeni visoke stroške in dolge časovne zamike.

Ob koncu so udeleženci izpostavili še težavo povezovanja manjših občin v skupne projekte, saj se pojavljajo težave z vodenjem takšnih projektov in koordinacijo vseh udeležencev. Glede na pozitivni odziv udeležencev so se dogovorili, da bodo tovrstna srečanja v prihodnje postala stalnica.

Za MMC Goran Rovan