V krški občini že leta ponavljajo, da je možnost, da bi se zgodil izpust radioaktivnih snovi iz krške jedrske elektrarne v okolje, zelo majhna. Kljub temu so tudi letos pripravili vajo z naslovom "Evakuacija 2013", saj so prepričani, da je prav, da so pripravljeni tudi na takšen malo verjeten scenarij. Vajo so pripravili, da bi izboljšali pripravljenost sil zaščite in reševanja na morebitno evakuacijo pri tovrstni nesreči.
Vaja je del projekta Pripravljenost na evakuacijo v primeru jedrske nesreče, ki poteka od lanske pomladi pod okriljem občine Krško in združuje še romunsko občino Cernevoda in mesto Zagreb. Zato je bila tudi ta vaja priložnost, da se krajani in drugi zainteresirani seznanijo s postopki, ki jih predvideva scenarij ob morebitni nesreči.
Kot je povedal vodja vaje, sicer višji svetovalec za zaščito in reševanje v občini Krško Aleš Benje, je bila njena predpostavka izpust radioaktivnih snovi v okolje. Benje je to še podrobneje obrazložil: "V nuklearni elektrarni je prišlo do izpusta radioaktivnih snovi. Istočasno je med evakuacijo prebivalcev prišlo do množične nesreče, kjer je avtobus z evakuiranci med vožnjo povozil dve osebi in povzročil prometno nesrečo. Ker se je vse to zgodilo v kontaminiranem območju, je bilo reševanje precej drugačno kot sicer."
Na vaji, ki je sprva potekala kot štabna vaja, je danes v Krškem in Šentjerneju ob organizatorjih sodelovalo še 350 ljudi, od ponesrečencev do reševalcev. Pripravili so jo, da bi preverili ustreznost načrtov in izboljšali sistem, ki med svoje glavne prednostne naloge uvršča skrb za zaščito prebivalcev. Vaja je potekala v sodelovanju z novomeško in brežiško izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje, zdravstvenimi ustanovami v Posavju, s Policijsko upravo Novo mesto in občinskimi gasilskimi zvezami, prostovoljnimi gasilskimi društvi ter prostovoljci.
Udeleženci so jo ocenili kot koristno, saj so vse dejavnosti potekale po vnaprej predvidenih postopkih. Kljub temu so se po mnenju Sebastjana Komočarja, zaposlenega na oddelku za nujno zdravstveno pomoč Zdravstvenega doma Krško, na njej precej naučili. Komočar to pojasnjuje z besedami: "Sama specifika množičnih nesreč je, da je delovanje vseh ekip drugačno. Še posebej ob jedrski nesreči, ko se najprej vzpostavijo komandni centri, potem določijo triaže, v katerih se ponesrečence markira in od tam vozi na nadaljnjo obravnavo v bolnišnice. Delovanje zdravstva je seveda precej oteženo, kaotično, pač izgleda malo drugače kot v normalnih pogojih."
K sreči je bila to le vaja. Če bi se resnično zgodil radioaktivni izpust, bi namreč morali iz trikilometrskega pasu okoli krške jedrske elektrarne evakuirati kar deset tisoč prebivalcev.
Za MMC Goran Rovan
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje