Mestna občina Ljubljana (MOL) je ta teden prejela še nagrado Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino. Gre za slovensko nagrado za spodbujanje razvoja lokalne samouprave, ki meri tisto, čemur so krajevne skupnosti namenjene: zagotavljanju razmer za dobro življenje. Pripravlja jo "multidisciplinarna skupina sedmih strokovnjakov iz različnih podjetij in ustanov", piše na njihovi spletni strani.

Zlati kamen se podeljuje ločeno za štiri regije. Tako so poleg prestolnice nagrado letos dobili še v Novi Gorici, Velenju in na Ptuju.

Lani je prvo mesto zasedla občina Šentrupert (intervju z županom na voljo tukaj).

Crnek o zbiranju nazivov
Na prireditvi ob prejemu nagrade se je podžupan MOL-a Dejan Crnek pošalil, da jim drugi namigujejo, naj nehajo z zbiranjem nazivov, saj je Ljubljana obenem tudi Zelena prestolnica Evrope. A "vse te nagrade so potrditev pravilnosti naših usmeritev, ki smo si jih zastavili že leta 2007, tudi pravilnosti dela naših ekip", je Crnek povedal za Slovensko tiskovno agencijo. Župan Zoran Janković vedno poudarja, da ima Ljubljana najboljšo ekipo. "Vsak ve, kaj mora početi in v katero smer. Vse z namenom, da Ljubljano - po njenem vzoru pa morda tudi druga mesta - napravimo za boljši prostor za življenje občank in občanov," je dejal.

Ljubljanska mestna uprava ima trenutno dve električni vozili, pri javnem prometu pa so se za zdaj odločili predvsem za vozila na metan. "Električna vozila so ta hip še zelo draga," je povedal Crnek in ponazoril, da so električni avtobusi trenutno enkrat dražji od tistih na metan, zamudno pa je tudi polnjenje.
Crnek je napovedal, da bo Ljubljana letos dobila 60 novih polnilnic za električna vozila, načrtovano pa je dodatno širjenje njihove mreže, pri čemer predlogi lokacije že obstajajo.

Zaprtje Slovenske ceste, parkirišča P+R ...

Eden bolj izpostavljenih ukrepov v Ljubljani v zadnjem obdobju je bilo zaprtje Slovenske ceste za promet. Vendar pa so ta ukrep spremljali še mnogi drugi. "Celotna strategija temelji na vrsti ukrepov, ki si sledijo, si pomagajo, peljejo vzporedno. Zapora Slovenske ceste je samo eden od ukrepov," je poudaril podžupan. Letos so tako odprli dve novi parkirišči P+R, načrtujejo nove, širijo kolesarsko mrežo Bicikelj, dodajajo nove površine za pešce, prihaja električni vlakec Urban, je sogovornik naštel nekatere ukrepe.

Komunikacija z državo
Pri uvajanju sprememb občina intenzivno komunicira z občani, pomembna pa je tudi komunikacija z oblastmi. Zakonodaja namreč pogosto ne sledi hitremu razvoju, ki bi jih na terenu želele uvesti občine. "Ljubljana je takoj po nastopu mandata predsednika vlade Mira Cerarja opozorila na več kot 100 nerešenih zadev med vlado in občino. Izmed teh smo izbrali neko število, pri katerih so rešitve možne," je pojasnil. Pogovori po posameznih ministrstvih "dobro napredujejo, se realizirajo", je povedal Crnek. Posluh je in verjame, da bodo sledili tudi rezultati, so pa pri tem lahko ovira časovni roki pri spreminjanju zakonodaje, še poroča Slovenska tiskovna agencija.

Kje polniti električne konjičke
MOL polnilnic načeloma ne postavlja, temveč tistim, ki to želijo storiti, izdaja soglasje. Strošek je za zasebnika ocenjen na do pet tisoč evrov. Po Sloveniji jih postavlja kup podjetij, od Elektra Ljubljana, Petrola in drugih. Crnek še ni razkril, kdo bo za 60 novih polnilnic plačal in kje bodo postavljene. V Ljubljani je zdaj dober ducat polnilnih mest, od tega polovica Teslinih superhitrih postaj. Kje so, je razvidno na zemljevidih, ki ju pripravljata Društvo za električna vozila Slovenije (polni.si) ter Elektro Ljubljana s partnerju (elektro-crpalke.si)

Polnjenje je za zdaj brezplačno, saj ponudniki sledijo ciljema popularizacije te oblike mobilnosti, pa tudi manjšanju škodljivih izpustov v ozračje. Ko bodo električno gnani konjički precej bolj razširjeni, pa bo tudi ta storitev plačljiva.