Marušičev protikandidat in direktor univerzitetnega znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Rado Pišot je po volilnem porazu ponudil svoj odstop, ki pa ga znanstveni svet ZRS-ja ni sprejel. Namesto tega so soglasno odločili, da v taki organizacijski obliki pod okriljem univerze ne bodo več delovali.

Razlog za to so rektorjeve sporne poteze, ki po njihovem mnenju uničujejo in zavirajo raziskovalno jedro univerze. "Danes ne gre več za volitve, volitve so preteklost, danes gre za preživetje ZRS-ja", pravi Pišot, ki je svoj odstop ponudil, ker "se mu je zdelo, da mora znanstveni svet, s podporo katerega je kandidiral, premisliti o moji vlogi in nadaljnji poti".

90 zaposlenih na znanstvenoraziskovalnem središču v drugi Marušičevi epizodi noče več igrati. Razočarani nad akademsko skupnostjo, ki je po njihovem mnenju na včerajšnjih volitvah legitimirala vse in številne sporne rektorjeve poteze, na kar sami ne pristajajo, so se raje soglasno odločili za novo pot.

"Od trenutka, ko je rektor nastopil prvi mandat, je bilo oviranje razvoja ZRS-ja na dnevnem redu, vodstvo je oviralo prijave na projekte, jemali so nam projekte, zahtevali umik nosilcev projektov. Pa številne revizije, izredne odpovedi brez razloga, nepodaljševanje pogodb raziskovalcem, neenakomerna razdelitev denarja, prostorov ... To je bila popolna blokada raziskovanja," pravi Pišot, ki so ga na novinarsko konferenco prišli podpret uslužbenci ZRS-ja.

Na ZRS-ju menijo, da težav z rezanjem popkovine ne bi smeli imeti, saj jim je Marušič že večkrat nakazal, naj si, če niso zadovoljni, poiščejo nov okvir delovanja.

"Mislim, da bi bilo najbolje, da postanemo pridružena članica univerze. To bi nam omogočilo dovolj avtonomije za današnje delo, dovolj sredstev za projekte, kandidiranje za evropske projekte in delo na trgu. Mogoča pa je tudi kakšna druga oblika delovanja, do katere bomo še prišli," napoveduje Pišot.

Nova oblika poslovanja bi lahko zaživela kmalu, če jim senat univerze ne bo delal težav, čeprav "lahko pričakujemo tudi nepričakovano".

Želijo ostati v domačem okolju, ne izključujejo pa možnosti povezave s katero izmed drugih univerz. "Tako jaz kot sodelavci smo izredno lojalni tej univerzi, navsezadnje smo imeli dejavno vlogo pri oblikovanju številnih študijskih programov. Radi bi delali v tem okolju, ni pa izključena nobena možnost. Sam že dolga leta trdim, da konkurence v tako majhnem prostoru ni, ali je sodelovanje ali pa te ni."

Rektorja smo želeli vprašati, kako komentira upor ZRS-ja in kako si predstavlja univerzo brez raziskovalnega srca, a nam ne odgovarja. Menda je prvi njegov nastop v javnosti pogojen s potrditvijo volilnih izidov in novega mandata na ponedeljkovem senatu.

Medtem pa se ne poleže plaz govoric o domnevnem kupovanju glasov prek novih zaposlitev v Marušičevi volilni bazi, nekateri pa omenjajo tudi manipulacije z elektorji-predstavniki študentov.

Pišotu naklonjeni študentje kineziologije, ki na fakulteti za matematiko predstavljajo kar tretjino vseh študentov, so denimo ostali brez svojega elektorja. Tako Pišot kot drugi Marušičev protikandidat Roberto Biloslavo danes še nista znala povedati, ali bosta izpodbijala legitimnost volitev, prijavo domnevnih nepravilnosti pa je skupina zaposlenih že pred volitvami poslala protikorupcijski komisiji.

Eugenija Carl, TV Slovenija