Zoran Janković je župan Ljubljane že 16 let in se bo potegoval še za peti mandat. 1. januarja je dopolnil 69 let, 9. maja, na občinski praznik in nekdanji dan zmage, je napovedal svojo vnovično kandidaturo. Če mu uspe, bo v prestolnici zaznamoval dve desetletji.

Medtem se je med Ljubljančani nabralo precej vprašanj v zvezi z javnim prometom, intenzivno pozidavo, nenavadnimi političnimi prijateljstvi, energetsko prihodnostjo in socialno funkcijo mesta.

Vabljeni k branju intervjuja.

Na županske volitve se podajate že petič. Medtem ko se je pred prejšnjimi volitvami zdelo, da omahujete glede odločitve o ponovni kandidaturi, ste jo tokrat že zelo zgodaj napovedali.

Nikoli se nisem pustil prositi. Vedno sem se odločil po svojem občutku. Kandidaturo sem napovedal že 9. maja na naši slavnostni seji. Predtem sem se o kandidaturi pogovoril doma s svojo družino in s sodelavci. Ni posebnega razloga, zakaj sem se za napoved odločil ravno takrat.

Na volitvah želite kandidirati kot neodvisni kandidat, čeprav ste bili v preteklosti politično povezani s sedanjim premierjem Robertom Golobom, ki vas vidi kot najprimernejšega župana Ljubljane. Zakaj ne sodelujete na mestni ravni oz. zakaj greste na volitve s skupnima listama?

Roberta Goloba sem podprl že prej, še preden je zmagal. Prepričan sem bil o njegovi zmagi in mislim, da je v tej situaciji energetske krize najboljši. Vesel sem, da je rekel, da se mu zdim najboljši kandidat. Čez 14 dni bomo videli, kdo vse bodo protikandidati. O sodelovanju smo se pogovorili in dogovorili. Svoje liste ne morem menjati, ker je relativno stara, skupaj smo že 16 let in verjetno bo odšla z menoj. Lista bo letos praktično ista, razen dveh, ki sta rekla, da ne moreta več. Eden iz službenih razlogov, druga pa se je odločila za skrb za vnuke. Preostali so ostali celo na istih mestih.

Moja lista je izvrstna, svoje naloge opravlja na mestnih odborih, ko je treba kaj doreči, vprašati in se dogovoriti. Na sejah mestnega sveta potem samo glasujejo, in to je očitek opozicije, češ, da so molčeča večina. Brez te liste ni uspeha. Po volitvah se bomo z Gibanjem Svoboda dogovorili za tesnejše povezovanje, tesnejši odnos, ne glede na število mest, ki jih bo kdo dobil. Želim pa si, da bi na volitve prišlo čim več Ljubljančanov, več kot pred štirimi leti in da bi zmagal v prvem krogu.

Veliko pomislekov ste vzbudili z nedavnim obiskom v Republiki Srbski pri morda najspornejšem politiku na Zahodnem Balkanu, Miloradu Dodiku, ki si odkrito prizadeva za razpad BiH-u in je velik zagovornik Putinove politike. Zakaj so potrebni takšni obiski v času velike politične krize, tako v Ukrajini kot v BiH?

V enem tednu sem obiskal tri predsednike, najprej srbskega predsednika Aleksandra Vučića, Milorada Dodika in nato še črnogorskega Mila Đukanovića. Z vsemi tremi se že dolgo poznam. Z Dodikom se poznava še iz časov, ko je bil opozicijski poslanec, a vse njegove težnje nimajo nič z mojimi odločitvami. Sem ponosen na to, da držimo skupaj in spoštujemo vse različnosti. Isto leto sem postal častni meščan Sarajeva, ki je zdaj po večini bošnjaško opredeljeno. Pogovor z Dodikom je tekel v dveh smereh. Moje mnenje je že 22 let enako, in sicer, da je treba Bosno z dekretom uvrstiti v Evropsko unijo. Vojno z Ukrajino sem obsodil, čeprav imam še vedno Putinovo odlikovanje na steni. Nihče nima pravice do vojne. Bolje tri leta pogovorov in dogovorov kot en dan vojne.

Druga stvar je bilo iskanje rešitve za dve kritični točki. Ena je sežig smeti, ki jih razvažamo po vsej Evropi. Republika Srbska ima v zakonu, da lahko smeti sežigajo. Cena, ki bi jo tam dobili, je polovico nižja od te, ki jo plačujemo zdaj. Ekipa iz Republike Srbske bo prišla v Ljubljano preverit, ali so naše surovine primerne za sežig. Treba je izvesti javni razpis, in če bodo izbrani, lahko nato podpišemo pogodbo za odvoz in sežig odpadkov za naslednje štiri do pet let. To je tudi čas, ki ga potrebujemo, da zgradimo sežigalnico, potem ko država sprejme uredbo.

O katerem objektu v BiH-u govorite?

Alumina iz Zvornika, ne v Ugljeviku, kar sem tudi sam prebral v medijih, da tam o sežigu nič ne vedo. Z njimi se bomo še pogovarjali. Imamo tudi pisno potrdilo Alumine o njihovi zainteresiranosti za sodelovanje. Z uporabo smeti bi potrebovali manj premoga. Po vseh kazalnikih je proizvodnja elektrike ali toplote iz predelanih smeti mnogo čistejša, kot je z uporabo premoga. Druga točka je bila elektrika. Republika Srbska izvaža 40 odstotkov elektrike. Dodik je povedal, da je proizvodna cena megavatne ure 35 evrov, in tudi to bomo poskusili dobiti. To so razlogi, zakaj sem šel na ta obisk.

V BIH-u sta bila vsaj dva ekstremna politika, ki sta gradila svojo politiko v predsedstvu na nacionalni komponenti, kar nikakor ni v redu. Odmik je Željko Komšić, ki je bil izvoljen s pomočjo Bošnjakov. Bosna in Hercegovina nima prihodnosti, če bo prevladoval nacionalizem. Ne poznam države, ki bi imela slabšo politično ureditev, glede števila ravni odločanja.

Tudi s srbskim predsednikom Vučičem sva dolgoletna prijatelja in spoštujem to, kar je naredil, od kilometrov avtocest, višjega BDP-ja, višjih plač … Do tega, da ima preskrbljeno energetsko bazo za celo zimo. Ne smemo pozabiti, da imamo tri krize. Spet se je pojavil covid-19, ki je poleti počival. V Srbiji so naredili štiri nove bolnišnice, mi pa smo zgradili le eno nadstropje. Potem je tu energetska kriza in skrbi me za Ljubljano. Kako bo preživel neki upokojenec, ki ima 500 evrov pokojnine, stroškov pa bo za 250 evrov? In tretja je prehrambna kriza.

Zakaj Putinovega priznanja niste vrnili? Anja Kopač, s katero sta ga leta 2017 prejela hkrati, se je odločila, da ga vrne.

Anja Kopač je polnoletna oseba, vsak se odloči sam. Gre za priznanje red prijateljstva. Brez mene pač ne bi bilo edinega spomenika na svetu, ki slavi ruske borce prve in druge svetovne vojne in prijateljstvo med Rusi in Slovenci. (Gre za spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom, ki je bil leta 2016 postavljen na Žalah. Op. a.) Z Moskvo smo pobrateni in zelo dobro sodelujemo. Tudi Kijevu smo predlagali pobratenje. Absolutno pa sem proti vojni, ki je zame katastrofa.

Če ne bo kdo pritisnil rdečega gumba, bodo največja katastrofa vojni dobičkarji. Nekdanji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, Stanislav Rožman, mi je dejal, da je proizvodnja cena megavatne ure elektrike 35 evrov, kako torej pridemo do cene 500 evrov? Borza elektrike je vojni dobičkar. Kako mi lahko očitate, ker nočem plačati 500 evrov, temveč bom elektriko poskusil dobiti po 50 evrov? Ampak potem je treba na obisk k Dodiku. Mislite, da če bi plin dobivali iz Madžarske, da ne bi bilo treba na obisk k Orbanu? Mislite, da o prodaji odloča neki direktor energetike? Lepo vas prosim.

Kako se bo Ljubljana ogrevala čez zimo? Nova plinskoparna enota TE-TOL-a bi morala prevzeti dva premogovna bloka. Ali je končana?

Končana je 90-odstotno, kar pomeni, da bo letos popolnoma končana. Potem sledijo trije poskusni meseci. Prvih 40 dni se zažiga plin in se spušča v zrak, ne v sistem. Treba je vedeti, da ko je nastala kriza s plinom, so naši sodelavci na Energetiki Ljubljana pravočasno odreagirali. Dolgoročno podpisano pogodbo z Indonezijci, ki je bila podpisana pred 17, 18 leti, preden sem postal župan, so aktivirali. Dobili smo že 145 tisoč ton premoga. Od prej smo ga imeli približno 60 tisoč ton, kar pomeni, da bomo pokriti, če bo normalna mila zima. Januarja dobimo še 145 tisoč ton. To pomeni, da je lahko zima polarna naslednjih sedem mesecev, pa bomo s toploto pokriti. Res je, da je bila cena tone premoga lansko leto 82 evrov, zdaj je 182 evrov, čeprav je na borzi 400 evrov, zato je cena zelo ugodna.

Cena toplote iz premoga pa bo odvisna od tega, kaj bo država naredila z emisijskimi kuponi. Lani smo predali 550 tisoč kuponov, 53 tisoč smo jih dobili brezplačno, drugo smo doplačali. Zdaj smo predlagali, da dobimo 500 tisoč kuponov brezplačno.

Zagotavljam, da na področju ogrevanja, gre za 61.000 stanovanj, ne bo nobenega dobička, samo pokrivanje stroškov kurjenja. Mi ne bomo vojni dobičkarji. Kar se pa tiče 33 odstotkov stanovanj, ki se ogrevajo na plin, zdaj kaže, da bo plina dovolj. Tu je Robert Golob najboljši premier v Evropski uniji. Na tem področju ima najbrž največ znanja in od njega se lahko drugi učijo. Kot sem razumel, bodo cene zamejene za gospodinjstva, za šole, za vrtce in zdravstvene ustanove, reševali bomo torej le vprašanje športnih in kulturnih dvoran.

Letošnjo zimo se bo torej kurilo na premog, še brez plinskega bloka?

Verjetno da. Enako kot vsa pretekla leta. Odločili se bomo okoli novega leta. Preizkus s plinom bomo naredili, nato se bomo odločili glede na ceno, ki bo prijaznejša do uporabnika.

Ampak TeTol bo letos torej kuril premog. Prometno je Ljubljana obremenjena z dnevnimi migracijami. Veliko je individualnih kurišč, to zimo bodo ljudje še rajši kurili drva zaradi strahu, da bi zmanjkalo plina, pa tudi cene bodo visoke.

To je črni scenarij.

Kar bo rezultiralo v slabem zraku.

Res je. Odločiti se moramo za nekaj. Nemčija spet odpira toplarne in premogovnike. Mi imamo najboljši premog, ki ga je mogoče dobiti v Evropi glede izpustov. Zanimivo je to, da nihče od tistih, ki nasprotujejo sežigalnici, ne problematizira izpustov premoga iz toplarne. Imamo tri merilne postaje, ki so uradne, od tega sta dve državni. Primerjajmo se s katerim koli mestom po Evropi. Pariz bo dobil 120.000 dreves. Mi smo jih v tem času posadili 40.000. Težko razumem, da je nekdo proti, pa ne ponudi alternative. Ljubljana je edina prestolnica brez smeti, zero waste, v Evropi. A ne verjamem, da bomo količino smeti zmanjšali. Pred desetimi leti smo imeli 550 kilogramov odpadkov na meščana, prišli smo na 487 kilogramov.

Torej predvidevate, da bi plinskoparna elektrarna nadomestila dva premogovna bloka v TeTOL-u? Ali se to izide?

To se izide, če je normalna situacija, torej če ni vojne in če cena plina se vrne na 20 evrov. Za ogrevanje bi po začetku delovanje plinskoparne enote uporabljali 20 odstotkov biomase, 60 odstotkov plina, preostalih 20 odstotkov je premog, kar pomeni, da bi zmanjšali porabo premoga za 70 odstotkov. Nova paradigma, zdaj preverjamo že tretjo lokacijo za sežigalnico, na Barju, pa predvideva 30 odstotkov biomase, 30 odstotkov iz smeti, 10 odstotkov solarne energije in samo 30 odstotkov plina. Še vedno ne obstaja tudi lahko kurilno olje in še vedno imamo možnost dobivati toploto posebej za industrijo.

Zrak je vseeno onesnažen. Kakšen načrt imate, kako znižati vse te vrednosti?

Zadnji dve leti nismo nikoli presegli mejnih vrednosti.

Ker je bila epidemija. Če ne drugega, je bilo manj prometa.

Morda je bilo malo manj transporta, vendar ni bila epidemija celo leto, občine so bile zaprte dva, tri mesece. Ljudje pa so bili več doma in so več kurili.

Promet je eden glavnih povzročiteljev onesnaževanja zraka. Ljubljana se obsežno pozidava, posledično so povečuje promet, še posebej z avtomobili.

Pri nas je avto še vedno statusni simbol. Vendar v Ljubljani ni težava teh okoli 200 tisoč avtomobilov, kolikor jih imajo Ljubljančani. Težava je, da vsak dan v Ljubljano vstopi 120 tisoč avtomobilov, pri čemer je v 90 odstotkih v avtomobilu voznik sam. To je dnevna migracija.

Organizacija European Best destination nas izpostavlja kot najboljšo zeleno prestolnico Evrope od vseh dosedanjih. Celo pišejo, da je zeleni čudež sredi Evrope. Če pogledamo, kaj imamo zapovedano ... Imamo tri uradne merilne postaje: v križišču Vošnjakove in Tivolske, ki jo upravlja MOL,ter za Bežigradom in na Celovški, ki sta v upravljanju Arsa in vse tri kažejo na trend upadanja onesnaženosti zraka. V preteklosti smo tri mesece presegali mejno onesnaženje z delci, zdaj imajo 32 dni. To so podatki, ki jih vodi država in je izločila Ljubljano iz krajev, ki imajo onesnažen zrak.

Neformalna merjenja so pokazala kar visoke vrednosti dušikovega monoksida, vrednosti so odvisne tudi od tega, kje so merilne postaje postavljene. Ob tem je prišla tudi pobuda, da bi se meritve bolj natančno opravljale.

Ni bilo nobene pobude. Javno smo zastavili vprašanje, na katero lokacijo naj postavimo merilno napravo. To, da nekdo postavi merilno napravo v podvozu pri Orto baru, je tako, kot bi jo postavili doma v garaži s prižganim avtom. Logično je, da so tam vrednosti visoke, vendar to ni realno stanje. Merilno napravo bi lahko postavili znotraj obroča v središču mesta, recimo Masarykova, Njegoševa, Karlovška cesta, Aškerčeva in nato Veselova in Tivolska cesta. Križišče med Dunajsko in Celovško ter Tivolsko je prometno najbolj obremenjeno. Tam merilna naprava stoji.

Ali obstaja kakšna alternativa širjenju prometa v Ljubljano in po Ljubljani?

Spremeniti zavest. Ko so se gradila blokovska naselja Štepanjsko naselje, Fužine …, je bil en avto na dve stanovanji. Zdaj sta na vsako stanovanje dva avtomobila. Druga alternativa so povezave. Avtobusna linija z Grosupljem je dala izjemne rezultate. Z mestnim avtobusom se prepelje 300 odstotkov več potnikov. To pomeni toliko manj avtomobilov. Po tej logiki imamo povezavo s sedmimi občinami okrog Ljubljane, razen z Domžalami, ker čakamo na državo na odobritev. Soglasje županov je podpisano. Druga stvar je hitri vlak, ki je povezan z Grosupljem. Na železniški postaji imajo garažno hišo. Zdaj se končuje postajališče na Rakovniku oz. Rudniku. Tivoli je že urejen. To je rešitev. Učinkovit javni promet.

Kaj pa vzori iz drugih mest? Ponekod imajo takse za lastnike parkirišč v mestih, takse za vstop v mesta, v Nemčiji morajo imeti avtomobili nalepke z izpusti…

Če govorimo o Nemčiji, so na državni ravni sprejeli zakon, da od leta 2027 starejših dizlov ne bodo več spuščali v mesta, kar bi bilo smiselno sprejeti tudi pri nas. Takse niso nič novega, poznata jih London, Stockholm. A težava je v tem, da bo v središče mesta prišel voznik, ki bo plačal takso. In smo spet pri segregaciji, kdor je revež, se v središču ne bo mogel voziti. Socialni dejavnik je ključen. V Polju imamo neprofitna stanovanja, kjer so vse garaže polne. Vsak, ki ima neprofitno stanovanje, ima svoj avto. In zdaj naj rečemo, da je taksa npr. 200 evrov na leto? Mislim, da bo edina rešitev, da bomo imeli v petih letih le še električne taksije, ki bodo lahko vozili po rumenem pasu in da sledimo direktivi, da dizlom preprečimo vstop. A spet … Kdo ima star avto? Kdor nima za novega. Marsikatera praksa iz drugih mest se fino sliši, a izkušnje niso tako dobre. Bil sem v Londonu in govoril z Borisom Johnsonom, ko je bil še župan, a izkušnja na tem področju ni bila tako dobra.

Zdi se, da je potem alternativa gradnja parkirnih hiš. Prosta, nepozidana zemljišča znotraj mesta ljudje oddajajo kot parkirišča. Javni prevoz pa medtem še vedno trpi, ker je odvisen od prometa. Avtobusi pač stojijo v gneči z avtomobili, razen na območjih z rumenimi pasovi.

Če se vrnemo k primerjavi z Londonom … London pa tudi Pariz imata bolj onesnažen zrak kot Ljubljana. Ali smo pozabili, kako je bilo v Ljubljani pred desetimi leti? Povejte mi za pločnik, ki ni bil zaparkiran z avtomobili. Zakaj smo postavili količke pred Evropo? Ne, ker bi imeli preveč denarja.

Marsikje se še vedno dogaja, da so zaparkirane kolesarske steze, kjer ni količkov, tudi pločnik.

Razčistimo še to. Drži, marsikdo bi se najraje pripeljal v svojo spalnico. A ne smemo pozabiti, da nekateri pač potrebujejo dostavo. A vrnimo se spet deset let nazaj. Kje so kolesarji vozili prej? Danes imamo 300 km urejenih kolesarskih poti.

Ampak zakaj ni Ljubljana bolj prometno ambiciozna, vsaj kar se tiče javnega prevoza?

Ljubljana je najbolj ambiciozno mesto. Povejte, katero mesto je bolj ambiciozno?

Avstrijski Gradec, ki je po številu prebivalcev primerljiv z Ljubljano, bo, denimo, zgradil dve progi metroja. Bi bila Ljubljana sposobna vzpostaviti sodobnejši in učinkovitejši javni prevoz? Ali menite, da obstaja alternativa obstoječemu?

Vseeno je, ali je javni prevoz tramvaj, metro ali avtobus. Za tramvaj bi potrebovali rumeni pas, enako kot za avtobus. V javnem prometu imamo 212 avtobusov, od tega jih 120 vozi na stisnjeni plin, ki je precej čistejši od nafte. Naslednji korak so avtobusi na vodik in elektriko.

A niso učinkoviti. Potniki v prometnih konicah na avtobus čakajo po 15 minut. Iz centra do Šiške vožnja včasih traja več kot 30 minut.

Vožnja po Celovški, od Slovenija Avta do mesta po rumenem pasu je hitrejša. V avtomobilih pa se pritožujejo, ker stojijo. Dunaj verjetno imate za prometno urejeno mesto. Ali ste kdaj videli, da bi kdo z dunajsko registrsko oznako tam parkiral na pločniku? Pri nas boste dunajsko tablico brez težav našli na pločniku. Govorim o kulturi. Pri nas se je že veliko mladih odločilo, da proda avto in po Ljubljani uporablja car sharing.

Zakaj niste podprli koncepta Zmaj?

Koncept Zmaj nam je bil predstavljen. Rok Vilhar, pomočnik direktorja na LPP-ju, je povedal, da veliko stvari, ki jih predlaga Zmaj, že imamo. A ena od ključnih stvari, ki jih predlaga Zmaj, je, da bi avtobusi vozili po levem pasu oziroma bi rumeni pas potekal po sredini cestišča. Dokler sem jaz župan, tega ne bo. Predstavljate si, da na postajo pripeljeta dva avtobusa iz katerih skupno izstopi 100 ljudi, ki jih moramo v trenutku spraviti čez cesto na pločnik. To je neizvedljivo.

Promet se da urejati tudi z digitalizacijo. Nekatera mesta urejajo promet glede na to, kakšen je v določenem trenutku pritisk na posamezne ceste. V Ljubljani še vedno večina semaforjev deluje na časovno komponento.

Po TomTomu, ki zbira podatke o gnečah na cesti v več kot 400 mestih, je Ljubljana tri mesta pred koncem seznama oziroma praktično brez težav. (Podatek za leto 2021 ne drži, Ljubljana je bila med 404 svetovnimi mesti po gneči na cestah na 181. mestu. Med 240 evropskimi mesti pa na 120. mestu. Op. a.) Dejstvo je, da imamo črno točko v konici pri Ortobaru, tudi na Celovški. Po Dolenjski cesti se vozim vsak dan med 7. in 8. uro zjutraj, stoji se le občasno pri odcepu za Roško. Da bi gneča nastajala zaradi semaforjev in bi bila cesta pred njimi prazna? Povejte, kje? Pojdimo pogledat.

Semaforji zvečer in ponoči, ko so prazne ceste, delujejo v enakih časovnih intervalih kot v konicah.

Kar je po mojem mnenju prav, sicer bomo imeli pritožbe čez prehitro vožnjo. Semafor te vendarle ustavi.

Med kritikami Ljubljane je zaslediti, da izgublja odnos do sosesk. Gradi se ogromno stanovanjskih objektov, medtem ko infrastruktura, kot so zdravstveni domovi, šole in vrtci, zaostaja za novimi potrebami. Prebivalcev je vedno več.

Res je, in jaz sem tega vesel. Statistika kaže, da zadnjih šest let prebivalstvo raste, prej pa je upadalo. Ali veste, koliko je otrok v ljubljanskih šolah? 25.600. Med epidemijo smo v prenovo šol vložili 80 milijonov evrov, več kot cela Slovenija. V Ljubljani so vse šole statično varne in energetsko sanirane. Za prenovo smo namreč imeli tri merila: statična varnost, potreba po novih učilnicah, energetska sanacija.

V vrtcih imamo 13.805 otrok, ta trenutek na prosto mesto čaka 23 otrok, katerih vsaj je eden od staršev Ljubljančan. Novih vrtcev ne potrebujemo, saj število otrok v vrtcih zadnja tri leta upada. 98 odstotkov otrok, rojenih v Ljubljani, imamo v vrtcih. Pritisk je le na dveh lokacijah, na Galjevici in v Zalogu.

Na Rudniku je problem tudi zdravstveni dom.

ZD Rudnik je v načrtu za prenovo. A prvi bo prenove deležen ZD Jarše, drugi ZD Metelkova na območju, kjer je potekalo testiranje za covid, tretji bo zdravstveni dom na Rakovniku.

Imate kakšno oceno, koliko površin je bilo pozidanih znotraj avtocestnega obroča, odkar ste postali župan ali pa v zadnjem mandatu?

Leta 2010 smo s spremembo občinskega plana omogočili gradnjo 40.000 stanovanj, tako zasebnih kot javnih. Zgrajenih ali v gradnji je 12.000, kar pomeni, da jih je načrtovanih še 28.000, del mestnih stanovanj bomo zgradili v Novih Stanežičah, del ob Litijski cesti. Sistem gradnje v Ljubljani teče po sistemu zapolnjevanja vrzeli znotraj mesta, ki jo zagovarja profesor Janez Koželj, in mislim, da je edina pravilna, pri čemer ne zazidavamo zelenih površin. Ostanejo še trgovski centri in poslovne stavbe, neto površin brez pripadajočih garaž je okoli 50.000.

V šišenski soseski 6 je prišlo do upora pred pozidavo zelenice.

Pozidavo sem sicer ustavil, a mislim, da bodo zanjo še prosili. Tam je okoli 100.000 kvadratnih metrov zelenih površin, cest, pločnikov in igrišč. Ne sprašujte me, kako si jih je Imos prilastninil. Včasih je bilo tako, da si moral imeti za gradbeno dovoljenje vse v lasti. Potem ko so stanovanja prodali, je teh 100.000 kvadratnih metrov ostalo Imosu, tega niso prenesli na mesto za stanovalce, temveč prodali.

Načrtovana je bila gradnja 40 stanovanj na štirih lokacijah, pri čemer je ena že pridobila gradbeno dovoljenje. Mislim, da ne gre za te štiri blokce, temveč zato, da niso marali človeka. 100.000 kvadratnih metrov proti 1032 metrov zelene površine. Priselilo bi se 100 novih ljudi … Ne verjamem, da je bil to problem. Šiška je močno pozidana na drugi strani Celovške ceste, tam, kjer je Aleja.

S pozidavo Ljubljana izgublja zelene površine, ob tem padajo tudi številna velika stara drevesa. eden takšnih primerov je bila prenova Trga mladinskih delovnih brigad v središču Ljubljane.

Zdaj bova šla do tam peš. Trg mladinskih delovnih brigad ima tri mikrolokacije. Pri restavraciji Rodizio di Brazil smo morali odstraniti štiri drevesa in zdaj tam rastejo štiri nova.

Toda mlada drevesa rastejo zelo počasi…

Po naravnem redu stvari je tako, da bom jaz umrl, moj vnuk pa bo živel naprej. Pri drevesih je enako. Profesor Jože Bavcon (direktor Botaničnega vrta op. a.) izbere tip drevesa, vsa nova drevesa imajo zdaj sadilne jame, ki zagotovijo prostor za korenine. Na drugi strani Prešernove ceste je 12 novih dreves pri spomeniku, pri nekdanjem tramvaju so ostala vsa stara drevesa. Na drugi strani Aškerčeve, pred Cirkusom, je pet novih dreves.

Da so bila štiri stara drevesa posekana, je odločil arborist, ne jaz. Po Petkovškovem nabrežju smo se sprehodili s profesorjem Koželjem in profesorjem Bavconom, ki je imel s seboj leseno kladivo, s katerim je tolkel po drevesu in poslušal, katero je votlo. Preverili smo vsak kostanj posebej. Posekani bodo tisti, ki so popolnoma votli in se v njih zbirajo podgane. Če bo padlo samo od sebe, tako kot se je zgodilo na Bregu, pa se bodo vsi spraševali, zakaj župan drevesa ni posekal. Drevesa sicer skušamo krajšati pri vrhu, kamor se zapne veter in jih lahko podre. Na delu Petkovškovega nabrežja, kjer trenutno poteka prenova in kjer bo pešcona, so nova drevesa že zasajena. Na Gosposvetski ulici nova drevesa že dajejo senco.

Se bo v Ljubljani gradilo nov stadion?

Stadion Žak je v lasti mestne občine in ga bomo prenovili, čakamo še na pridobitev gradbenega dovoljenja. Še naprej bo na njem igral nogometni klub Bravo, stadion mu bo na voljo za brezplačno uporabo. Vsi naši klubi imajo uporabo brezplačno, 280.000 ur dajemo brezplačne uporabe športnih objektov, plačujemo 180 trenerjev mladinskih selekcij. Najdite še eno tako mesto v Sloveniji ali v Evropi!

Kaj je s projekti, ki že desetletje stojijo in propadajo, denimo Bežigrajski stadion, Stožice? Ena od idej je bila, da bi Bežigrajski stadion spremenili v park.

Pred enim letom, preden sem se odločil, da bom kandidiral, sem povedal, da imam pet želja. Prva želja so Stožice, toda v predelu zasebnega trgovskega dela, ki ga je od slabe banke kupil Izet Rastoder. Kje bi gostili svetovno prvenstvo v odbojki, če ne bi bilo Stožic? V Stožicah imamo na stadionu in v dvorani milijon obiskovalcev letno, kar pomeni, da javni del živi. Druga želja je Bežigrajski stadion, ki ima prav tako svojega lastnika. MOL ni bil nikoli lastnik niti metra stadiona. Občina je bila lastnica zemljišča pred stadionom, kjer je bila bencinska črpalka, in za stadionom. Če se bo stadion odločila odkupiti država, mesto s tem nima težav. A nekdo bo moral 59-odstotnemu lastniku Jocu Pečečniku plačati 18 milijonov evrov. Z nekdanjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem sta bila že dogovorjena, bomo videli, ali se bo enako odločila Asta Vrečko. Tretja želja je končanje Potniškega centra Ljubljana, Emonike, kjer so se zdaj zadeve končno začele premikati. Četrti problem je bil Rog, ki je zdaj zame ad acta. In peti garažna hiša pod tržnico in njena prenova.

Rog je precej zaznamoval vaš zadnji mandat. Izselitev ljudi, ki so tam bivali in ustvarjali, je bila precej groba. V prostorih je bila tudi njihova lastnina, ki je niso dibili nazaj.

To ne drži.

Kje pa so potem rogovci lahko prevzeli svoje stvari?

Z Rogom smo se srečali na sodišču, kjer je mestna občina dobila vse spore, potrdilo jih je tudi višje sodišče. MOL je tožilo osem ljudi, od katerih so se štirje opravičili plačila stroškov, ker naj bi bili socialni primeri. Od osmih tožb so tri vložili Ljubljančani, drugi prihajajo iz cele Slovenije in so sem prihajali za konec tedna. Vse stvari, ki so bile v Rogu, so bile popisane in pobrane. Eden od rogovcev, ki je stekel ven bos, ker je mislil, da gori, je celo napisal, da so mu varnostniki prinesli čevlje. Vse stvari, ki smo jih odnesli in popisali, so bile zbrane na Snagi na Povšetovi ulici, kjer so jih ljudje lahko s podpisom prevzeli.

Pred šestnajstimi leti smo se z rogovci dobili v tukajšnji sejni sobi. Prosili so nas za pomoč in dorekli smo pravila igre. Zaradi varnosti jim nismo smeli dati elektrike, dogovorili pa smo se, da v prostorih nihče ne sme spati in da ne sme biti naenkrat prisotnih več kot 100 ljudi. Dali smo jim varnostnika in vse je potekalo brez težav. A dogovorjeno je bilo tudi, da se izselijo, ko začnemo gradnjo. Svoje študente je v Rog pripeljal tudi podžupan Koželj. Kot nekdanji rogovec se je z njimi pozneje tudi dobival in delal načrte. Zdaj je v Rogu delovala tretja generacija. Poklicali smo jih in jim povedali, da bomo začeli graditi v roku 14 dni. Vam povem, kaj so mi rekli? "F*** off. Nas ne briga, kaj so rekli drugi."

Na sodišču smo imeli poskus poravnave. Ponudil sem jim uporabo 600 metrov urejenega prostora, za avtonomno delovanje in so rekli ne. Lahko vprašate stanovalce ob Rogu, kaj menijo o njihovem početju … Počakajmo na vsebino novega Roga, ki bo predstavljala nekaj novega, česar Ljubljana še nima. Sam izjemno verjamem v direktorico Renato Zamida in njeno ekipo.

Amnesty International je predlagal, da na območju nekdanjega Roga naredimo park izbrisanih, a sem imel pomisleke, da ne bi izpadlo, kot da koga zafrkavamo. Toda gospod Irfam Beširević, eden od osmih tožnikov, je podpisal, da se strinja z vzpostavitvijo parka izbrisanih.

Ali bo mestni urbanist Janez Koželj, če boste dobili še en mandat, še podžupan?

Za zdaj še. Mi se ne menjamo. Kot pravi eden naših direktorjev: "Ni nam lahko, nam je pa lepo."

Ali je zadovoljen s projekti, ki rastejo po Ljubljani?

Brez njega nobeden ne zraste. Podžupan je pristojen za lepoto in za urbanizem. Nikoli pa se ne pogaja o cenah z arhitekti. Ker on bi jim vse pustil, jaz pa ne. Izpeljal je vse natečaje, tudi natečaj za Plečnikov stadion.

Kaj pa zasebne gradnje? Ali morajo biti izvedeni natečaji oz. morajo ustrezati nekim merilom, tudi vizualnim?

Če govorimo o fasadnih, to se prepušča arhitektu. Vse natečaje pa vodi Janez Koželj. Zdaj poteka natečaj za podjetje Monetic, ki je kupilo Rašico. Dobili so pet idejnih rešitev, potem so po dogovoru s Koželjem izbrali tri. Na predstavitvi smo sedeli Janez Koželj, Miran Gajšek, vodja oddelka za urejanje prostora, in jaz. Vsak od teh arhitektov je imel 45 minut za prestavitev. Ko gre za prostor, odločitev prepuščam profesorju. Janez Koželj je sreča tega mesta.

Kaj se dogaja z gradnjo kanalizacije od Medvod do ljubljanske centralne čistilne naprave s t. i. kanalom C0?

Za C0 imamo vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, manjka nam le še 2400 metrov kanala. Trenutno potekajo postopki razlastitve za ureditev dodatnega delovnega pasu ob kanalu za čas gradnje. Medvode in Vodice, ki so gorvodno, imajo že uporabna dovoljenja. Z dokončanjem kanalizacije bomo zaprli 6400 greznic, a imamo še vedno nasprotnike. Se vam zdi malo, da smo odstotek hiš, ki so prešle na kanalizacijo, z 68 odstotkov pred 16 leti povečali na 92 odstotkov, s končanjem kanala C0 pa bo ta odstotek znašal 98?

C0 bo speljan čez vodonosnik, nekateri geologi pač opozarjajo, da je ni zaščite, ki bi v primeru potresa preprečila, da kanalizacija ne bi uhajala v pitno vodo.

Zaščita velja do magnitude 8 po evropski potresni lestvici. V tem primeru bodo stale zgradbe zgrajene po letu 1972, pa tudi naše šole, vrtci in druge javne stavbe, ki so statično obnovljene.

Ali je Ljubljana še mesto za Ljubljančane, recimo ožje središče. Očitek rogovcev je bil, da se stvari vedno bolj privatizirajo, da je vse namenjeno turistom.

Mesto ne more biti za turiste, če ni v prvi vrsti za Ljubljančane. Ne gre samo za center mesta, ampak je treba upoštevati vseh 17 četrtnih skupnosti. Naš podžupan Dejan Crnek se z njimi dobi vsak mesec na sestanku. Sam pridem na sestanek enkrat na tri mesece. Ključni vprašaji sta, kaj manjka in kaj je bilo najbolje narejeno. V zadnjem letu sta Matevž Špan iz Centra in Tone Podobnik iz Zaloga, dejala, da vedno kaj manjka, vendar morata biti zaradi solidarnosti tiho.V zadnjem letu sta predsednica ČS Center Mateja Špan in predsednik ČS Polje Tone Podobnik dejala, da vedno kaj manjka, vendar morata biti zaradi solidarnosti do drugih tiho. V vseh četrtnih skupnostih se gradi, je pa ČS Polje dobila največ. Tam smo zgradili kanalizacijo, prenovili ceste, zgradili vrtec ter dogradili in prenovili štiri šole. Še Mojca Škrinjar, ki me ravno ne mara, se mi je zahvalila za obnovo v OŠ Zalogu, kjer je bila v svetu šole.

V času epidemije covida-19 smo bili priča številnim represivnim intervencijam policije proti mirnim protestnikom, ki so, denimo, brali ustavo na Trgu republike. Prav tako je policija redno kaznovala Ljubljančane, ker naj bi kršili vladne protikoronske odloke, ki so se izkazali za nezakonite. Oglasili ste se šele pred letom dni, potem ko se je policija izživljala z metanjem solzivca po ljubljanskih ulicah in parkih. Zakaj ste odlašali toliko časa?

To drži. Vendar sem povedal, da ko je Janez Janša postal predsednik vlade, sem ga poklical in rekel: Janez, nihče od nas ne ve, kako se tej epidemiji streže. Nekdo mora biti šef, to si ti, ker predstavljaš celo Slovenijo. Informiral sem ga o tem, kako ravnamo v Ljubljani in rekel, da če je nekaj dobro za Ljubljano, je dobro tudi za Slovenijo. Nas je največ in imamo največ obiskovalcev. Z Janšo sva bila v stiku trikrat do štirikrat na mesec. Skušal sem mu dopovedati, da je neumno zapirati mesta in občine, ker ljudje niti ne vedo, kje potekajo občinske meje. S tem so ustvarjali nervozo in nelagodje med ljudmi.

Največ napak je naredil Jelko Kacin. Če bi ga poslušal, se ne bi nikoli cepil proti covidu-19. Pa sem se. Ljubljančani so bili v vrhu precepljenosti. Ko pa je šlo prek meje in so metali solzivec na ljudi ter jih preganjali z vodnimi topovi, mi je počil film. Z Janšo imam odnos, ki že svojih 25 let ni ravno romantičen. Z županskimi kolegi iz drugih mestnih občin smo se v času epidemije usklajevali in enkrat na teden skupaj komunicirali o zadevah. Ko je prešlo mero okusa s preganjanjem, z vodnimi topovi, s solzivcem, je bilo konec ljubezni.

Zdi se, da so bili drogovi pred parlamentom bolj postavljeni za krotenje protestnikov kot za zastave.

To ni res. Jaz sem dal postaviti drogove. Glede na to, da je Slovenija takrat predsedovala EU-ju, smo kot mesto želeli na ta način izkazati dobrodošlico drugim članicam EU-ja, saj so vsi obiskali parlament. Od Zavoda za varstvo kulturne dediščine smo dovoljenje pridobili za eno leto, a je toliko ljudi izrazilo navdušenje, da so dopustili, da zastave ostanejo. Drogovi nikogar ne ovirajo, mislim, da dajejo našemu parlamentu celo neko svetovljanstvo. Tip droga, razdaljo med njimi, višino, velikost zastave … Vse to sta dorekla Janez Koželj in projektant Rihar.

Zame je to mesto najlepše na svetu. Vzemite si čas in vprašajte skupine turistov, kaj si mislijo o Ljubljani v primerjavi s svojim mestom. Postali smo "European best destination 2022", kar 92 odstotkov vseh glasov, namenjenih Ljubljani, je prišlo iz tujine. Največ iz Nemčije, Avstrije, Italije, ZDA in Hrvaške.