Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije (SOS) Vladimirja Prebiliča so višjo povprečnino za leti 2024 in 2025, ki so jo od državo s pogajanji dobile občine, znižujejo vztrajanje visoke inflacije, višanje plač v javnem sektorju in rast materialnih stroškov zavodov. "Vse to zelo bremeni občinske proračune, zato se bo z ministrstvoma za finance in za javno upravo treba pogovoriti, kako zagotoviti dodatne vire," je v izjavi za STA po regijskem srečanju dejal Prebilič.

Na srečanju so po besedah predsednika SOS-a govorili tudi o težavah, s katerimi se občine srečujejo pri prostorskem načrtovanju. Župani namreč opozarjajo, da na ministrstvu za naravne vire in okolje na odobritev čaka veliko novih občinskih prostorskih načrtov, saj se ministrstvo ukvarja predvsem s sanacijo po poplavah. "Zato bo treba ali okrepiti ekipo na ministrstvu ali pa razmisliti, kako pohitriti postopke. Trenutno stanje namreč onemogoča razvoj lokalne skupnosti," je dejal Prebilič.

Župani so ponovno opozorili tudi na svoj neurejeni položaj, posebej ko je govor o plačah, ki naj bi bile prenizke, in statusu župana, ko preneha opravljati funkcijo. "V tem primeru so namreč župani v slabšem položaju kot drugi funkcionarji, zato bodo nujne spremembe, sicer bo funkcija postala neprivlačna in bo vedno težje dobiti ljudi, ki bi kandidirali," je še dejal Prebilič.

Tudi drugi župani opozarjajo na plačna nesorazmerja

V torek je potekalo tudi prvo izmed štirih srečanj regijskih svetov Združenja občin Slovenije (ZOS). Sestali so se župani občin notranjsko-kraškega, obalno-kraškega, goriškega in gorenjskega regijskega sveta. Tudi oni so opozorili na perečo problematiko plač občinskih funkcionarjev in pozvali vlado k pogovorom ter k nujni in takojšnji ureditvi področja.

Da so nesorazmerja med plačami županov in zaposlenimi tako na občinskih upravah kot javnih zavodih že dolgo porušena, ZOS opozarja že kar nekaj časa. Tudi zdajšnjo vlado so že večkrat pozvali k pogovorom. "Ponovno pozivamo, da je skrajni čas, da se funkcija župana in odgovornost, ki jo nosijo, ustrezno finančno ovrednoti," so zapisali v sporočilu za javnost po srečanju, kjer so tudi opozorili, da dogovorjena višina povprečnine za leto 2024 nikakor ne bo zadoščala za kritje zakonsko določenih nalog. Razhajanja med povprečnino in dejanskimi stroški občin bodo v letu 2024 zagotovo znašala 12 odstotkov, opozarjajo.

Opozorili so še na pomen tega, da bi država pri črpanju evropskih sredstev prisluhnila občinam ter jih vključila v pripravo programov in javnih razpisov.