Geografska razdrobljenost, ustanavljanje novih upravnih enot in njihova neenovitost, mešanje volilnih sistemov, pregovorna statistična prožnost ter sklepanje politično »nenaravnih« koalicij, ki bi bile na parlamentarni ravni najmanj nepredstavljive, skoraj gotovo pa nefunkcionalne, so le nekateri razlogi, da se lahko skoraj vsi kandidati po lokalnih volitvah razglasijo za zmagovalce, čeprav je število izgubljenih glasov v primerjavi s prejšnjim štetjem še tako zajetno.

Kljub temu poglejmo, kaj pravijo številke. Na lokalnih volitvah leta 2002 – potekale so vzporedno s predsedniškimi in bile verjetno zato deležne nekaj manjše pozornosti – je glas oddalo 550.622 oziroma 67,18 odstotka volilnih upravičencev. Od skupno 2.754 mest v občinskih in mestnih svetih jih je kar 718 (26,13 odstotka) pripadlo Liberalni demokraciji Slovenije. Sledili so ji Socialno demokratska stranka (zdajšnja Slovenska demokratska stranka) s 376 mandati v občinskih svetih (13,65 odstotka), Slovenska ljudska stranka (371 občinskih svetnikov; 13,47 %), takratna Združena lista socialnih demokratov (zdajšnji Socialni demokrati) z 262 svetniki (9,51 %), Nova Slovenija-Krščansko-ljudska stranka (254 mandatov; 9,22 %), Demokratična stranka upokojencev (140 mandatov; 5,08 %), nekdanja parlamentarna Stranka mladih Slovenije (122 svetniških sedežev; 4,43 %), Slovenska nacionalna stranka (39 občinskih svetnikov; 1,42 %), pravo presenečenje pa so uveljavljenim političnim akterjem pripravili njihovi lokalni ali samostojni kolegi, ki so se zdeli vredni zaupanja kar 17,14 odstotkom volivcev (472 predstavnikov v občinskih svetih). Zmaga liste Koper je naš Borisa Popoviča, ki je postal župan Mestne občine Koper je bila le vrh ledene gore.

Zmaga LDS-a se je zdela še prepričljivejša ob dejstvu, da je zdaj opozicijska stranka relativno večino mandatov dosegla v kar 9 izmed 11 mestnih občin. Izjema je bila poleg že omenjenega Kopra Mestna občina Velenje.

Županske volitve
Slika je bila pri volitvah županov nekoliko drugačna. LDS je tako zasedel 34 županskih stolov, od tega 4 v mestnih občinah. Enak izid je v slednjih uspel tudi nekdanjemu ZLSD-ju, ki je skupno zmagal na županskih volitvah v 19 občinah. Zanimiv je podatek, da je ta stranka s svojimi župani zmagala v občinah, v katerih živi skoraj 32 odstotkov celotnega prebivalstva.

Člani SDS-a so na čelu 21, SLS-a pa kar 61 občin. Kandidat SNS-a je bil večinske podpore deležen v eni občini.

Poudariti velja, da je treba biti pri dolgoročnejših napovedih in analizah previden. Do lolkalnih volitev leta 2002 so te veljale za nekakšen vmesni kazalnik stanja in drže volilnega telesa, ki bi se lahko odseval na parlamentarnih volitvah, ki jim praviloma sledijo čez dve leti. Prejšnje lokalne volitve so tovrstne izračune in pričakovanja postavile na glavo.

L. D.