Dve vroči temi preteklega tedna so informacije o poslovanju županskega kandidata Ljubljane Zorana Jankovića, ki se tičejo njegovega vodenja Mercatorja, in plakati na obali s podobo predsednika Drnovška. Ti spodbujajo ugibanja o (ne-)vpletanju Gibanja za pravičnost in razvoj v lokalne volitve.

Milan Balažic in Matej Makarovič s Fakultete za družbene vede sta v nedeljskem TV Dnevniku analizirala najvidnejša prizadevanja kandidatov.

Janković ponudil veliko časa
Makarovič je dejal, da so izgredi najboljši način, da lokalni kandidat pride v nacionalne medije. Janković je tako prišel v medije, ko je pojasnjeval dokument, ki odkriva domnevno nezakonito poslovanje med Mercatorjem in družinskim podjetjem, ki ga vodi njegov sin. Po Makarovičevem mnenju je ta detajl prišel v javnost zato, ker je Janković v kampanjo vstopil že kmalu in zato ponudil več časa za tovrstne informacije.

Balažic je za Jankovića dejal, da je šel pri kampanji celo tako daleč, da je uporabil Titovo geslo Od besed k dejanjem. Makarovič je napovedal upad Jankovićeve visoke prednosti pred Francetom Arharjem, s katerim naj bi se bojevala za prestol prestolnice. Balažic pa nasprotno meni, da je za preobrat premalo časa.

Gibanje v takšni in drugačni obliki
Drnovškovemu Gibanju pa ne Balažic ne Makarovič ne pripisujeta večjega uspeha. Piranski kandidat za občinskega svetnika Ivan Dekleva, sicer član Gibanja, si je na plakatih "sposodil" Drnovškovo podobo. Stojan Auer, kandidat za župana Maribora, pa igra na podobnost imena svoje Liste (za pravičnost in razvoj) z imenom Gibanja. Drnovšek sicer zatrjuje, da s tem nima nič. Makarovič pa trdi, da je Drnovšek zaradi izjav, ki jih je dajal, soodgovoren. Balažic pravi, da Drnovškovo gibanje samo ne ve, kaj hoče. Po eni strani bi se bojevalo za moč in oblast, po drugi strani pa želi ostati nedolžno.