Sodni svet meni, da izražanje javne podpore sodnikov kandidatom za politične funkcije ni v skladu s sodniško etiko. Ob tem niso izrazili vrednostne sodbe, da je pet sodnikov kršilo sodniško etiko, ampak so le izrekli načelno stališče do podpore katerega koli sodnika kateremu koli kandidatu.

Mitja Deisinger, eden izmed petih sodnikov, ki so podprli Franceta Arharja, meni, da se jim podpora ne zdi sporna.

Lojze Ude, profesor prava, moralnih zadržkov v takem primeru ne bi imel, najbrž pa se mu dejanje ne bi zdelo primerno. Še en profesor prava, Tone Jerovšek, pa ugotavlja, da gre v tem primeru za vprašanje presoje med zakonitostjo in etičnostjo. Zakonitosti sodniki zagotovo niso kršili, zatrjuje, vprašanje pa je, ali je neetično, če nekoga podprejo za župana.

Tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen se strinja z njim, da v tem primeru sodniki niso kršili nobenega predpisa, a sodnikom izražanje podpore političnim kandidatom odsvetuje.