Predvolilno srečanje na prvem programu TV Slovenija se je začelo s predstavitvijo kandidatov in njihovih dosedanjih političnih dejavnosti, nadaljevalo pa z vprašanji,
kako obnoviti Kolizej in kako urediti promet v mestu in njegovi neposredni okolici. Prav vsakdo izmed kandidatov se je izkazal z lastnim videnjem mestnega razvoja.

Ob koncu dve uri trajajočega soočenja so morali kandidati odgovarjati na vprašanja o Ljubljani ter predstaviti slovenskega politika, ki ga najbolj spoštujejo.

Pestro predvolilno soočenje
Predlogi in komentarji kandidatov so navedeni po abecednem vrstnem redu, glede na priimek kandidata.

France Arhar, neodvisni kandidat s podporo SDS-a, NSi-ja in SLS-a, meni, da je Kolizej sramota za mesto in državo ter da bi ga morali porušiti, če njegova obnovitev ni mogoča. Arhar bi zgradil nov objekt, ki bi bil skladen z ljubljansko arhitekturo in v ponos prebivalcem mesta. Opozoril je, da ne nasprotuje ohranjanju starih stavb. Arhar trdi, da bi morali v reševanje vprašanja prometa vključiti mestno in primestne občine, državo, pa tudi EU. Kandidat pomladnih strank predlaga posodobitev prevoznih sredstev, uvedbo tramvaja in učinkovitejši železniški promet, hkrati pa je pozval k spoštovanju obstoječega reda - npr. glede t. i. 'rumenih pasov' v središču.

Zoran Dernovšek iz Zveze neodvisnih Slovenije zagovarja dialog med lastnikom in najemniki stanovanj v Kolizeju. Sam bi ga odkupil z mestnimi sredstvi in stavbo uredil tako, da bi omogočala sinergijo 'starega' in 'novega'. Dernovšek je dejal, da bi bilo treba urediti predvsem mirujoči promet v mestu. Predlagal je gradnjo novih parkirnih zmogljivosti in določitev najvišje cene, ki bi jo lahko parkirne hiše zaračunale njenim uporabnikom. Predstavil je načrt Nova mobilnost, ki med drugim vključuje električna vozila v središču mesta.

Marko Mitja Feguš, predstavnik Socialne liberalne stranke, je zatrdil, da so analize stroke še pred 13 leti zagotavljale, da je Kolizej varen objekt. Feguš bi stavbo obnovil statično, tako da bi ohranila identično obliko. Promet bi uredil "skladno z logiko", torej najprej tako, da bi prepovedali težja vozila v mestnem jedru, nato pa vzpostavili red, ureditev in nadzor.

Neodvisni kandidat Zoran Janković je poudaril, da bi moralo mesto zagotoviti vizijo razvoja Kolizeja, vlagatelj pa bi ga lahko zgradil tudi z zasebnimi sredstvi. Janković je prepričan, da bi morala biti stavba obnovljena v merah, ki "sodijo v ta prostor", na podlagi načrta, ki je na javnem natečaju dobil drugo nagrado. Janković bi uredil promet tako, da bi sklenil notranji in zunanji cestni obroč, zgradil t. i. barjansko cesto in tri nove parkirne hiše v središču mesta, ki bi omogočale parkiranje za največ en evro na uro. Janković je ponovil svoje ambicije, da bi obnovil promenado med Tivolijem in staro Ljubljano.

Mihael Jarc, ustanovitelj Liste za čisto pitno vodo, je prepričan, da Kolizej propada, ker je zaščiten le z akti, in da so bili vodilo javnega natečaja kapitalski interesi. Jarc trdi, da bi tramvaj mestni proračun obremenil za 200 milijard tolarjev in da so nastavki za celostno ureditev prometa dobri; sam bi se zavzemal za dokončanje notranjega obroča, za gradnjo mostu pri Cukrarni in za povečanje števila parkirnih hiš v mestnem središču.

Jožef Jarh iz Stranke enakopravnih dežel se v zvezi s Kolizejem sprašuje, kakšna je zaščita njegovih prebivalcev. Tudi Jarh bi stavbo obnovil v merah, ki sodijo v ta prostor. Glede prometa je Jarh izpostavil preveč onesnažen zrak, zato so prave rešitve zaprtje mestnega središča, ureditev pešcone, minibusi na električni pogon in gradnja dodatnih parkirnih hiš ob sklenjenem notranjem cestnem obroču.

Kandidat Zelenih Slovenije, Miha Jazbinšek, je poudaril, da je najboljša rešitev za vprašanje Kolizeja načrt, ki je na javnem natečaju dobil drugo nagrado, saj dopušča ohranitev redke arhitekture, hkrati pa omogoča njegovo celovito obnovo. Jazbinšek bi se zavzel za ureditev rumenih pasov na mestnih vpadnicah in za enosmerni promet v mestnem središču. Rumene pasove bi lahko oizneje nadgradili z vzpostavitvijo tramvajskih prog. Jazbinšku se ne zdi primerno, da skozi središče Ljubljane poteka tranzitni promet.

Jožef Kunič, predstavnik LDS-a, je prepričan, da je Kolizej tako socialno kot ekonomsko vprašanje, pa tudi vprašanje kulturne dediščine. Kunič ni navdušen nad stavbami, ki bi "štrlele iz okolja", pri ohranjanju kulturne dediščine pa bi dal prednost slovenskim dosežkom. Kuniču se zdi problematika prometa proces, ki ga je treba vedno vnovič razreševati. Opozoril je, da bi morali upoštevati tudi težave, s katerimi se v prometu srečujejo starejši občani, in da bi morali med centrom in obvoznico voziti hitri avtobusi. Po določeni uri bi moralo biti parkiranje omogočeno samo krajevnim prebivalcem, je še prepričan.

Karel Lipič iz Stranke ekoloških gibanj bi ohranil Kolizej v sedanji obliki, saj je stavba zgodovinskega pomena. Izpostavil je tudi vprašanje njegovih prebivalcev, ki jih je treba zaščititi. Lipič je dejal, da je prav promet največji onesnaževalec okolja. Njegova rešitev je prednostna ureditev železniških in kolesarskih prog, saj bi le tako lahko zmanjšali izpuste in hrup, ki pestijo mesto.

Luka Novak iz EU demokratov Slovenije meni, da je vprašanje Kolizeja precenjen problem. Sprašuje se, zakaj bi takšno stavbo ohranili v Ljubljani, če je niso nikjer drugje v Evropi. Novak podpira gradnjo visokih stavb, saj je "velik duh v velikih stavbah". Glede prometa je prepričan, da bi tramvaj dal mestu posebno dušo ter da bi omogočil hitro in učinkovito gibanje iz četrti v četrt. Tramvaj bi lahko gradili postopoma in v fazah. Novak bi uredil brezplačna parkirišča ob obvoznici, v njegov program pa sodi tudi odprava "lisic".

Kandidat SNS-a Marjan Rekar bi Kolizej ohranil prav zato, ker je edinstven v Evropi. Mestna občina bi morala doseči dogovor z lastnikom in objekt obnoviti skupaj z njim. Rekar meni, da bi lahko 85 % sredstev za javni promet zagotovila Evropska unija, še posebej pomembna pa se mu zdi zagotovitev dodatnih od tri do štiri tisoč novih parkirišč v mestu. Zavzel bi se za ureditev notranjega in zunanjega cestnega obroča.

Franček Rudolf, član DeSUS-a, meni, da bi moral stavbo Kolizeja obnoviti tisti, ki se mu to finančno splača, sam pa pravzaprav ni navdušen nad njeno obnovo. Pri problematiki prometa je opozoril, da v središču ni dovolj prostora, da bi lahko imel vsak njegov prebivalec svoj lasten avtomobil. Kandidatu DeSUS-a se zdi, da bi lahko do izboljšanja prišli tudi z manj radikalnimi rešitvami, kot so jih navajali njegovi protikandidati.

Zdajšnja županja in kandidatka SD-ja Danica Simšič je dejala, da mesto ni lastnik Kolizeja in da študije stroke navajajo, da stavba ni varna. Simšičeva predlaga gradnjo novega, privlačnega objekta, stanovalcem pa selitev v neprofitna stanovanja. Simšičeva je poudarila dosežke, ki jih je glede prometa uresničila v svojem mandatu, zavzela pa se je tudi za nadaljnje reševanje te problematike - v novem mandatu bi se posvetila parkiriščem, ureditvi kolesarskih stez, zaprtju mestnega središča in učinkovitejšemu primestnemu prometu.

Franci Slak iz Aktivne Slovenije bi najprej naročil obširne analize stroke, da bi ugotovil, kakšno je resnično stanje Kolizeja. Slaku se zdi rešitev, ki je zmagala na javnem natečaju neprimerna, saj bi Kolizej obnovil v obstoječih dimenzijah. Slak bi preuredil proge mestnega prometa in uredil krožni promet. Poudaril je vlogo mestnih vpadnic in pomena kolesarske kulture. Po njegovem mnenju bi moralo kolo postati moda.

Janez Sodržnik, ustanovitelj liste Ljubljana, moje mesto, trdi, da zasebna pobuda pri obnavljanju starih stavb ni problematična, saj je mesto tisto, ki dokončno odloča o projektu. Sodržnik ne bi ohranil Kolizeja, saj je bila včasih stavba "konjušnica in kupleraj". Sodržnik je predlagal sprejetje novega prostorskega reda, ki bi omogočal tudi celostno ureditev prometa. Sodržnik bi kot župan povečal zmogljivosti mestnih vpadnic in zgradil nekaj novih parkirnih hiš. V mestu bi vzpostavil tudi tramvajsko progo, za gradnjo katere bi lahko nekaj sredstev prispeval tudi EU.

Blaž Svetek, predstavnik liste Naprej Slovenija, je prepričan, da je Kolizej sramota za mesto in da bi ga moral lastnik obnoviti sam, s čimer bi razbremenili mestni proračun. Svetek je dejal, da bi morali vprašanje prometa reševati celostno, že v primestnih občinah. Po njegovem mnenju bi bili pravi rešitvi za ureditev prometa brezplačen avtobus in dražje parkiranje v mestu. Svetek bi se zavzel za zgolj enosmeren promet v mestu.