Študentski zbor ŠOU-a je na zadnji seji prejšnji četrtek pozno zvečer sprejel spremembe akta o ustanovitvi Zavoda Radio Študent, kot najspornejša pa se je izkazala sprememba člena, ki določa sestavo Sveta Zavoda RŠ-a. Tega sestavlja sedem članov, pri čemer je imel po dosedanjem modelu ŠOU tri predstavnike, RŠ prav tako, predstavnika strokovne javnosti, torej sedmega člana, pa je teh šest članov imenovalo konsenzualno.

Spremembe, ki jih je predlagala študentska poslanska skupina Povezani, pa po novem tehtnico v Svetu Zavoda prevešajo v korist ŠOU-u, saj so člen spremenili tako, da predstavnika strokovne javnosti po novem imenuje kar izvršni organ ŠOU-a. Tega sestavljajo predsednik ŠOU-a, generalna sekretarka in pet ministrov. Svet Zavoda RŠ-a je sicer z vidika programa radia ključen organ, saj imenuje ne samo direktorja zavoda, ampak imenuje in razrešuje tudi odgovornega urednika radia. Odgovorni urednik RŠ-a Bojan Anđelković je za MMC to označil za "direkten politični prevzem".

Odločujoč vpliv le zaradi vpogleda v finančno stanje?
Pobudo Povezanih je na seji prejšnji četrtek predstavil vodja njihove poslanske skupine Blaž Račnik, ki je takrat dejal, da bi moral imeti ŠOU zaradi tega, ker dodeljuje RŠ-u toliko sredstev, "vlogo nadzora pri samem zavodu preko sveta zavoda". Kot rečeno, se odpira vprašanje avtonomije medija, saj bo pridobil ŠOU s spremembami neposredno možnost vplivanja na program RŠ-a. Račnik je takrat miril: "Ne gre za to, da bi mi kakor koli radi posegali v kakršno koli uredniško politiko ali kar koli takega, gre zgolj za to, da lahko svet zavoda vrši konstanten nadzor ter pregled nad delovanjem zavoda, finančnim stanjem in da lahko skupaj pregledamo zadeve."

Račnika smo sicer prosili za dodatna pojasnila glede posega, vendar se nam kljub predhodnemu dogovoru na klice ni odzival. Tako kot Račnik razmišlja tudi direktor ŠOU-a Andrej Klasinc. "Govorimo predvsem o pregledu in nadzoru nad finančnim poslovanjem, ne toliko na vsebinskem in uredniškem področju, kar je zdaj največja bojazen. Naša velika obveza je, da bomo to krmilili naprej zelo, zelo nevtralno. To je tudi moja obveza," je dejal v pogovoru za MMC.

V. d. direktorja Radia Študent Robert Mohorič pa je pojasnil, da je imel ŠOU s tremi člani Sveta zavoda ves čas možnost celovitega vpogleda v finančno sliko zavoda. To sicer priznava tudi Klasinc, a dodaja: "Mi imamo vpogled v takšnem obsegu kot vsa preostala javnost, kajti same bilance so javne, objavijo se v marcu. A vidimo, da bo treba menedžirati samo poslovanje tudi sproti, med letom. Ne govorimo o uredniški politiki, ampak bolj, kako urediti RŠ finančno, da bo stabilen za naslednjih nekaj let, da se ne bo dogajalo, da bodo morali beračiti kot zdaj za določena finančna sredstva." Klasinc je ob tem sicer mislil na akcijo ReŠi RŠ, v okviru katere je RŠ od donatorjev konec lanskega leta zbral nekaj več kot 40.000 evrov za svoje delovanje.

Gre za možnost odločanja, tudi o uredniški politiki
Da pri spremembah ne gre zgolj za željo po večjem vpogledu v poslovanje RŠ-a, ampak za ambicije na neposredno vplivanje na njegovo delovanje, je razvidno iz Klasinčeve izjave: "ŠOU hoče imeti večino v zavodih, katerih edini ustanovitelj je. Samo to je naše stališče. Ne bomo financirali zavodov, pri katerih ne bo nekega konkretnega vpogleda ali, če želite, možnosti odločanja. Preveč sredstev dajemo, da ne bi imeli možnosti odločanja."

Klasinc očitno s poslovanjem RŠ-a ni zadovoljen, saj je že napovedal spremembe na direktorski funkciji. "V upravljavski, menedžerski funkciji bomo morali narediti določene spremembe in najti človeka, ki bo poskusil to konsolidirati," je dejal. Čeprav je Klasinc dejal, da jih ne zanima toliko vsebinsko in uredniško področje delovanja RŠ-a, je na izrecno vprašanje, ali si ŠOU prizadeva za odločilni vpliv na položaja odgovornega urednika, kratko odgovoril: "Svet se spreminja. To je to. Nič ne more ostati večno."

Direktor s predlogi za program
Klasinc priznava, da ni strokovnjak na področju medijev, kljub temu in zavezi o "zelo, zelo nevtralnem" delovanju ŠOU-a na uredniškem področju pa je že podal kar nekaj konkretnih predlogov glede sprememb programa. "Programsko se morajo fakultete več predstavljati na RŠ-u. Vsaka fakulteta bi lahko imela na 14 dni ali tri tedne določeno oddajo, da bi predstavljala svoje stvari. S tem bi lahko širili tudi krog poslušalcev, ki je še vedno, trdimo, zelo, zelo ozek," je dejal.

"Ni se nam treba utrujati s 17 urami programa dnevno"
Varčevanje na račun programa bo po njegovem mnenju nujno, a predlog ima tudi glede tega. "Nisem strokovnjak na tem področju, ampak vem, kaj pomeni radijska dejavnost, kaj pomeni avtorsko delo, ki ga lahko še enkrat ponoviš in je tako tudi avtorsko delo. Moje osebno stališče, da se nam ni treba utrujati s 17 urami programa dnevno. Lahko gremo v določene ponovitve. To je morda že preveč poseganje v uredniško politiko, a govorim o določenih smernicah."

Spomnimo, da je imel Klasinc, sicer nekdanji direktor Term Ptuj, predloge glede delovanja medijev že lani, ko je predlagal združitev treh medijev, ki delujejo pod okriljem ŠOU-a, torej RŠ-a, Tribune in Šouvizije. Govoril je o "sinergiji", saj bi se lahko, kot je dejal, prispevki iz tiskanega medija, kot je Tribuna, predvajali tudi v etru Radia Študent in podobno. Na Klasinčeve ideje o združevanju medijev je spomnil tudi sedanji predstavnik strokovne javnosti v Svetu Zavoda RŠ Jože Vogrinc, profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se mu mandat člana sveta sicer izteče v začetku leta 2015. Kot je dejal, je treba sedanje dogajanje postaviti v zgodovino odnosov med ŠOU-om in RŠ-em, in poudaril, da je imela sedanja sestava študentskega zbora že ideje, da bi se sredstva za RŠ precej skrčila.

"Nujna" komercializacija RŠ-a
Da je v ozadju zadnjega poskusa posega v delovanje RŠ-a tudi želja po komercializaciji njegovega programa, Klasinc ne zanika. "Seveda bi radi finančno konsolidacijo. Ja, kje drugje pa bomo dobili nova sredstva kot v tem, da en del radia malo odpremo? Govorimo o povečanem komercialnem delu, kar je sicer zelo težko. Na RŠ-u delajo zelo kreativni ljudje, ki lahko, delajo, kot so v preteklosti že dokazali, super reklame. Ne govorim samo o tem segmentu, a treba bo še bolj razmišljati v tej smeri," je na vprašanje, ali so razlog za spremembe želje ŠOU-a po komercializaciji dela programa, odgovoril direktor Klasinc.

Klasinc hkrati s potrebo po komercializaciji poudarja tudi, da RŠ ni dovolj kritičen. "RŠ mora delno iti v komercializacijo svojega programa. Jasno je, da je primarni fokus kritičnost do sistema, trdim celo, da smo na RŠ-u trenutno premalo kritični. Bolj se moramo fokusirati na določene zadeve v državi. Trenutno se bolj ukvarjajo samo s ŠOU-om kot z vsemi drugimi stvarmi. Vemo, kaj pomeni brezposelnost mladih in vse drugo. Moje osebno mnenje je, da je RŠ trenutno preveč ozko fokusiran na določenih področjih."

RŠ-u od ŠOU-a manj kot 40 odstotkov njegovih sredstev
A kot kažejo številke, RŠ delno že deluje komercialno. Leta 2013 je od ŠOU-a prejel 180.000 evrov, celotni proračun pa je znašal 470.000 evrov, kar pomeni, da je od ustanovitelja prejel manj kot 40 odstotkov sredstev. Preostanek je radio prejel na račun razpisov, projektov in marketinga. Ideje o dodatni komercializaciji RŠ-a pa odgovorni urednik Anđelković zavrača, prav tako tudi direktorjeve želje glede sprememb programa. "Direktor ŠOU-a ne more odločati, kakšen bo program. RŠ je leta 1969 ustanovljen kot nekomercialni študentski radijski program, ki se subvencionira. Kot takšen je definiran tudi v aktu o ustanovitvi, ki je tudi s temi spremembami še naprej veljaven," je dejal.

O (ne)komercialnosti RŠ-a in odnosu ŠOU do njega pa je Vogrinc dejal: "Opozoril bi, da ŠOU ni ustanovitelj v tem smislu, da bi si bil ŠOU izmislil RŠ, ga postavil pokonci in skrbel za njegovo delovanje. ŠOU je v nekem trenutku prevzel ustanoviteljstvo neke institucije, ki že dalj časa obstaja in ima neko svojo logiko. RŠ nikoli ni bil medij, ki bi živel popolnoma od tuje podpore. Nasprotno. Tudi danes je delež sredstev, ki si jih zagotavlja sam, bistveno večji, kot je na splošno pri javnih medijih. Tako ni mogoče reči, da je nekomercialen ali bi hotel biti nekomercialen."

Klasinc: Lahko delajo tudi pro bono
Ker se ŠOU spopada z vedno večjim upadom sredstev iz koncesijskih dajatev, se to kaže tudi na financiranju njegovih zavodov. Obeti za RŠ niso dobri, priznava Klasinc. "Na žalost se bodo sredstva še zmanjšala. Lahko pa naredijo tako, da ne potrebujejo 470.000 za celotno poslovanje, ampak rečejo, da lahko grejo s 300.000 skozi. 400.000 evrov porabijo za honorarje. Moramo pregledati, ali so potrebni ali ne. Lahko pa študentje delajo tudi pro bono," je predlagal Klasinc.

V. d. direktorja RŠ-a Mohorič je za MMC sicer pojasnil, da v letu 2013 za honorarje ni šlo 400.000, temveč 330.000 evrov, in sicer 230.000 za honorarje več kot 200 programskih sodelavcev in 100.000 za plače petih zaposlenih. Gre za bruto zneske. Ob tem je treba izpostaviti, da znaša urna postavka za honorarnega sodelavca RŠ-a 2,5 evra bruto, honorar za, denimo, recenzijo v obsegu 4.000 do 5.000 znakov pa približno 13 evrov bruto.

Vprašljiva legitimnost izglasovanih sprememb
Spremembe akta o ustanovitvi so bile, kot rečeno, izglasovane pozno zvečer, o predlogu sprememb pa poslanske skupine razen pobudnikov niso bile obveščene vnaprej. Poslanci se sicer strinjajo, da je vse teklo v skladu s postopki, se pa številni sprašujejo, ali je tak način odločanja legitimen, saj vnaprej niso imeli na voljo gradiva.

Tudi Klasinc je dejal, da se s sprejemanjem takšnih sprememb po hitrem postopku ne strinja, a da bi bilo treba postopek ponoviti, tokrat z ustrezno predhodno razpravo, je zanikal. "Izglasovano je bilo v takšni varianti, tu nimamo kaj razlagati. Verjetno bi bilo, če bi se prej malo pogovorili, a v vsakem primeru bi nastal halo," je dejal.

Pred uveljavitvijo sprememb mora predsednik študentskega zbora Boris Cesar podpisati nov akt o ustanovitvi, a kot je sporočil, tega "vsaj do četrtka zvečer" ne namerava storiti. Morda pa podpis niti ne bo potreben, je dejal in nakazal, da bodo spremembe morda le razveljavljene.

Na seji tudi o proračunu
Na današnji javni seji študentskega zbora, ki bo ob 17.30 v prostorih ŠOU-a na Vojkovi 63 in ne v klubu K4, kot je bilo sprva predvideno, bo tako najbolj vroča točka ravno problematika RŠ-a, omenja pa se možnost glasovanja o preklicu izglasovanih sprememb prejšnji teden. Poslanci bodo sprejemali tudi proračuna za leto 2014, v katerem je za RŠ predviden enak znesek kot v letu 2013, torej 180.000 evrov, plus dodatnih 5.000 za obnovo prostorov, a mogoči so zapleti. Skupina Povezani je namreč vložila predlog dopolnila, po katerem bi prejel RŠ 60.000 evrov manj, torej le 120.000.

A tudi Klasinc, kot je dejal, podpira proračun v predvidenem obsegu, torej 180.000 evrov, čeprav napoveduje, da bo naslednje leto ta znesek bolj verjetno že zgolj 120.000 evrov. Predvidena nadaljnja nižanja sredstev za RŠ pa Klasinčevo nasprotovanje potrebi RŠ-a po "beračenju" postavljajo v popolnoma novo luč.

Na RŠ-u sicer poudarjajo, da so lansko leto s takšnim proračunom komaj preživeli, in še to z izdatno podporo donatorjev, ter dodajajo, da je 180.000 evrov le 5,6 odstotka letnega proračuna ŠOU-a, ki za leto 2014 znaša 3.000.204 evrov.

Če ne bo hotela, bosta pa dve restavraciji
ŠOU bo danes sicer predstavil novo študentsko restavracijo oziroma menzo z imenom Indeks na Kersnikovi ulici, ki bo študentom ponujala poceni prehrano. Doplačilo za kosilo naj bi stalo 1,5 evra. Kot je potrdil Klasinc, pa v ŠOU-u že razmišljajo o še eni restavraciji, ki bi bila na sedežu ŠOU-a na Vojkovi 63. Po nekaterih informacijah naj bi ta projekt stal 390.000 evrov. A Klasinc je poudaril, da gre v bistvu za dva ločena proračuna. Eden je namenjen delovanju zavodov, drugi pa študentski prehrani, je pojasnil.

Spomnimo, da je imel direktor ŠOU-a na področju študentskega gostinstva in turizma večje načrte kot zgolj odpreti dve restavraciji. Lani je tako ob svojih siceršnjih predlogih o medijski "sinergiji" predlagal tudi, da bi na Kersnikovi odprli Hotel K4 z 20 nadstandardnimi sobami, a so v ŠOU-u na koncu od projekta odstopili.

RŠ "s šibo po riti"
Oči študentske in širše javnosti, ki jih zanima položaj RŠ-a, so tako uprte v današnjo sejo študentskega zbora. Razumevanja potrebe po širši razpravi pred takšnimi glasovanji so sicer različna, mnenja znotraj ŠOU-a pa so različna tudi glede odnosa, ki naj ga ima ustanovitelj do Radia Študent. Blaž Račnik iz skupine Povezanih je tako na prejšnji seji dejal: "Tako kot sem že prej rekel. Z moje strani je dejstvo naslednje. Če je treba, da ima ŠOU večino, da bo lahko rekel stop, se bo to sprejelo. Do zdaj se to ni moglo sprejeti. Ampak, če potrebujete nekoga, da vas, po domače pa grdo rečeno, s šibo po riti tepe, boste morali nekoga takšnega dobiti."