V nagovoru na osrednji proslavi ob dnevu državnosti je predsednik države spomnil, da smo Slovenci uporen narod, ki se nikoli ne preda, in nam je do zdaj uspelo prebroditi vse krize: "Preprosto nam mora uspeti. Vse drugo bi bila sramotna izdaja. In Slovenci se nikoli ne predamo. Zaradi te naše pregovorne upornosti in junaštva smo stali in obstali."

"Na brezoblačni večer pred dvaindvajsetimi leti smo imeli sanje. Ali jih danes nimamo več? Ali je bilo potrebno manj kot četrt stoletja, da si ne upamo več upati? Ali so današnja razočaranja, stiske in nezaupanje razkrojili našo takratno enotnost in povezanost do nepopravljive mere? Ne. Niso," je zatrdil.
Uspehi, nato pride kriza
Slovenija je v prvih letih obstoja dosegla zavidljive uspehe. "Po tem pa nas je pred petimi leti doletela huda kriza. Vse slabo in zavržno je silovito naplavila na površje. Njena edina dobra stran je bila, da je surovo razgalila škodljive posledice tranzicije. Zaradi upora in ogorčenja ljudi jih je bolj ali manj ustavila. A občutek ogoljufanosti in nepravičnosti pri ljudeh je bil in ostaja silovit. Vlado, parlament in druge institucije države je prisilil, da so se zganile in ukrepale. Ocenjujem, da v pravo smer. A hkrati menim, da prepočasi in premalo odločno."

Poudaril je, da pričujoča kriza ni najtežja preizkušnja v narodovi zgodovini. Kljub temu pa njena zahtevnost zahteva veliko složnost, medsebojno spoštovanje in velikopoteznost - vse tisto, kar je v temeljih naše državnosti -, je našteval.

Domovina je več kot država
Predsednik je predstavil razliko med konceptoma države in domovine. Pri državi najprej pomislimo na njene ustanove, politični in pravni red. Domovina pa je več - je občutek pristne skupnosti, ki je ne utemeljujejo pravice in dolžnosti, temveč srčna pripadnost skupnosti. Ta skupnost pa mora biti vključujoča, ne pa takšna, da "na koncu izločanja ni več prostora za nikogar". "Domovina smo mi vsi skupaj kot dom in družina," je sporočil Pahor.

Pahor: Razlike so del normalne družbe
Normalna demokratična družba vedno vsebuje tako politične kot druge razlike. Zrela demokratična družba pa je obenem zmožna te razlike preseči in oblikovati enotno voljo, ko nastopijo izjemne razmere, je dejal zbrani množici. Takšna volja po sodelovanju in enotnosti mora biti iskrena, izraža pa moč - in ne šibkost -, je izjavil.
"Čez leta nas bodo otroci in vnuki spraševali, kako nam je uspelo zbrati toliko moči, da smo se varno in uspešno izvlekli iz največje krize po drugi svetovni vojni. Vsak od nas jim bo na svoj način povedal, da svojih napak nismo ponavljali, uspehe pa smo znali primerno navdihniti. Rekli jim bomo, da smo se znali učiti iz izkušenj. Da nas ni bilo strah. Da nismo nehali verjeti v boljši in bolj pravičen svet," je dodal.

Slovenske zastavice za vse
Proslava se je začela s prihodom častne straže, policijskega orkestra in zastavonoš na Kongresni trg, nato so po rdeči preprogi začeli prihajati slovenski državniki, z Ljubljanskega gradu pa so se oglasile topovske salve v čast dnevu državnosti.

Ploščad na Kongresnem trgu, na kateri so bili postavljeni sedeži in veliki oder, je bila ograjena, vsem udeležencem pa so razdelili majhne slovenske zastavice.

Kulturni del proslave
Pahorjevem govoru je sledil še umetniški program, osnovni koncept kulturnega dela proslave, ki je stala okoli 97.000 evrov, je temeljil na metaforah srca in kompasa. Minister za kulturo Uroš Grilc je pojasnil, da je proslava usmerjena v iskanje temeljev naroda in v odpiranje v prihodnost. Izpostavil je tudi, da čas državne proslave ni primeren za izpostavljanje razlik. Slovesnost je bila zaznamovana z motivi srčnosti, poguma in solidarnosti.

Nastopili so Perpetuum Jazzile, ki so navdušili s svojo izvedbo Golice in Slovenija, od kod lepote tvoje, udeleženci proslave pa so navdušeno ploskali tudi telovadcem Športnega društva Sokol Bežigrad, ki so na odru prikazali svoje gimnastične sposobnosti. Nastopila sta tudi plesalca Bojan Bajželj in Dušica Jenko ter glasbeniki Gregor Skočir, Nina Vodopivec, Peter Dekleva, Tilen Artač in Martin Janežič, program pa sta povezovala igralca Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič.

V DZ-ju slavnostni govornik Veber
Pred slovesnostjo so se na slavnostni seji zbrali poslanci državnega zbora. "Kriza, ki jo je povzročil mednarodni ekonomski neoliberalizem, je udarila tudi po pridobitvah osamosvojitve," je dejal predsednik DZ-ja Janko Veber. Premagali jo bomo z zaupanjem, znanjem in solidarnostjo, je napovedal.

Ob številnih polemikah ob procesu osamosvajanja je bila redkokdaj v ospredje postavljena država kot taka, je dejal prvi med poslanci. Prav v tej dvorani, v kateri je govoril Veber, je slovenska samostojna država leta 1991 postala resničnost. Njeni ključni cilji so bili gospodarska uspešnost, blagostanje in družbena enakost. Nova resničnost nas je postavila tudi pred nešteto takrat še neznanih izzivov, a kljub temu nam motivacije in optimizma ni manjkalo, se je spominjal.

Neoliberalizem zajedel v pridobitve
"A gospodarska kriza, ki je v zadnjih letih zajela globalno gospodarstvo, je močno prizadela tudi nas. Brezsramno je razkrila vse pomanjkljivosti in neustreznosti globalnih finančnih trgov ter prevladujočih neoliberalnih ekonomskih smernic," je izpostavil. "Najbolj silovito je pravzaprav udarila ravno po tistih, ki so zanjo še najmanj krivi. Vrsta podjetij je propadla, število brezposelnih je skokovito naraslo, življenjski standard je padel," je opisal proces, po katerem so neoliberalne ekonomske smernice zajedle v pridobitve osamosvojitve.

"Zdi se, da smo v brezizhodnem položaju"
Po letih uspehov se zdaj spopadamo ne le z gospodarsko in socialno, pač pa tudi s politično in moralno krizo. Državljanke in državljani vse manj zaupajo v državo, njene institucije in politiko. Vse manj je vere v predstavniško demokracijo in upanja v boljšo prihodnost, je dejal prvi med poslanci. Veber je nadaljeval z oceno stanja v mednarodni skupnosti. Kriza je po njegovem mnenju razgalila dvoličnost Evropske unije, ki na Slovenijo izvaja precejšnje, tudi pretirane pritiske.

Veber kljub vsemu optimističen
"Ob polnem zavedanju, da moramo v teh trenutkih ostati z nogami trdno na tleh, me naše skupne, pretekle izkušnje vendarle navdajajo z optimizmom. Ne nazadnje to z vsakodnevnimi prizadevanji dokazujejo tudi na desettisoči prostovoljcev - od gasilcev do krvodajalcev in še mnogih, mnogih drugih. Solidarnost, srčnost in predanost so ponovno vzdramljene vrednote," je dejal. Kriza je, a je premagljiva, in premagamo jo lahko sami, s svojimi lastnimi močmi in znanjem, z zaupanjem, iskrenim medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem, predvsem pa z dialogom in odgovornim ravnanjem na vseh ravneh," je sklenil Veber.

Bojkot SDS-a in somišljenikov
Na slavnostni seji sicer ni bilo poslancev SDS-a. Ker SDS in njegovi somišljeniki, tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), nasprotujejo simbolu rdeče zvezde, jih tudi ni bilo na proslavi.

Bratuškova si želi obiskati vojake na misijah
Premierka Alenka Bratušek je pred dnevom državnosti prek videokonference nagovorila slovenske vojakinje in vojake, ki naloge opravljajo v mednarodnih operacijah v tujini. V nagovoru je izpostavila, da pripadniki Slovenske vojske, ki trenutno služijo na misijah, opravljajo naloge v imenu države ter da so tudi oni slovenski ambasadorji in pomemben del slovenskih zunanjepolitičnih interesov.

Po njenih besedah vojaki velikokrat utirajo varne poti slovenskemu gospodarstvu na ta območja. Ob tem je poudarila zagotavljanje varnosti slovenskih vojakov na teh misijah, kar da je največja skrb in odgovornost. Bratuškova je tudi poudarila, da verjame, da bodo za Slovenijo, s tem pa tudi za vojsko, kmalu prišli boljši časi. Upa tudi, da jih bo lahko tudi sama kmalu obiskala na misijah.

Slovenski vojaki v zgornji tretjini lige prvakov
Minister za obrambo Roman Jakič pa je izpostavil, da pripadniki SV s sodelovanjem v mednarodnih misijah in operacijah prispevajo k miru, varnosti in stabilnosti v različnih delih sveta. Trenutno v mirovnih misijah sodeluje več kot 400 pripadnikov SV, ki jim mednarodni partnerji priznavajo visoko stopnjo usposobljenosti, profesionalnosti in učinkovitosti.

Načelnik generalštaba SV, brigadir Dobran Božič, pa je povedal, da vojaki po naravi več dajejo, kot prejemajo. Vojaki na misijah v tujini pa so po njegovem mnenju simbol tega in so neke vrste "liga šampionov". Potrdil je, da vsi partnerji v tujini zatrjujejo, da so slovenski vojaki "v zgornji tretjini lige prvakov".