Britanska kraljica Elizabeta II. je ta teden odobrila začasno prekinitev dela, ki jo je predlagal britanski premier Boris Johnson. Prekinitev se bo začela med 9. in 12. septembrom in končala 14. oktobra.
Za prekinitev dela je kraljico zaprosil kar Johnson sam, ki je pojasnil, da se bo novo zasedanje britanskega parlamenta začelo 14. oktobra, in sicer s kraljičinim govorom o programu vlade.
Ogorčeni tudi nekateri iz vrst konservativcev
Tri dni po kraljičinem govoru se bo Johnson zadnjič udeležil vrha Evropske unije. Po tem odločilnem vrhu 17. oktobra bo na obeh straneh na voljo dovolj časa za razpravo in premislek o brexitu, je prepričan Johnson. Prekinitev se bo začela približno teden dni po tistem, ko se bodo britanski poslanci naslednji torek vrnili s počitnic. Končala pa se bo le dva tedna pred 31. oktobrom, ko je predviden izstop Združenega kraljestva iz Unije. Formalno gre za t. i. prorogacijo, suspendiranje dela parlamenta pred začetkom novega zasedanja. To stori kraljica na predlog premierja. Zasedanje britanskega parlamenta običajno traja leto dni, a tokratno poteka že od volitev junija 2017, predvsem zaradi brexita. V času tovrstne prorogacije v parlamentu ni razprav in glasovanja, običajno pa se tudi vsi predlogi zakonov, katerih postopki se v prejšnjem zasedanju niso zaključili, umaknejo iz procedure, pojasnjuje BBC. V britanski opoziciji so se na Johnsonovo potezo odzvali z ogorčenjem, kritični pa so bili tudi nekateri poslanci in ministri iz vrst vladajočih konservativcev.
Peticija proti suspenzu zbrala že več kot milijon podpisov
Proti odločitvi britanskega premierja o prekinitvi dela parlamenta je v sredo zvečer na ulicah britanskih mest protestiralo več tisoč ljudi, spletna peticija proti suspenzu pa je zbrala že več kot 1,3 milijona podpisov. Spontani protesti proti Johnsonovi potezi so izbruhnili v Londonu, Edinburgu, Cardiffu, Manchestru, Bristolu, Cambridgeu in Durhamu. V peticiji, o kateri bo moral razpravljati parlament, saj je zbrala več kot zahtevanih 100 tisoč podpisov, piše, da parlament ne bi smel biti suspendiran ali razpuščen, dokler datum izstopa ne bo preložen ali namera Velike Britanije o izstopu iz EU-ja ne bo preklicana. Zaradi Johnsonove zahteve je v četrtek odstopila vodja škotskega krila konservativne stranke Ruth Davidson. V odstopnem pismu je Johnsona pozvala, naj sklene dogovor z Brusljem. Davidsonova, ki je škotske konservativce vodila osem let, sicer nasprotuje brexitu. Nekateri so se Johnsonove poteze lotili tudi s pravnimi sredstvi. Poslovna ženska in aktivistka proti brexitu Gina Miller je vložila zahtevo za nujno sodno revizijo odločitve. Joanna Cherry iz Škotske nacionalne stranke pa je vložila zahtevo za nujno obravnavo na škotskem vrhovnem sodišču.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje