Ameriška likvidacija vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija je nevarno zaostrila napetosti na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu.

Poveljnik elitnih enot iranske revolucionarne garde Al Kuds je bil ubit v napadu ameriškega brezpilotnega letalnika na letališču v Bagdadu. Iran je zagrozil z ostrimi povračilnimi ukrepi, iz sveta pa prihajajo pozivi k zadržanosti.

Napad kot preventivni ukrep
Ukaz za odstranitev enega najbolj priljubljenih vojaških poveljnikov v Iranu je dal sam ameriški predsednik Donald Trump. Iz Pentagona so sporočili, da je bil to preventivni ukrep. Solejmani naj bi aktivno pripravljal načrte za napade na ameriške diplomate in vojake v Iraku ter v celotni regiji. Eden najvplivnejših mož na Bližnjem vzhodu naj bi po trditvah Američanov tudi odobril silvestrski napad protestnikov na ameriško veleposlaništvo v Bagdadu. Napad na Solejmanija je po trditvah Pentagona namenjen odvračanju bodočih iranskih napadov.

Trump: Odstraniti bi ga bilo treba že pred mnogo leti
Trump je likvidacijo pospremil z objavo ameriške zastave na Twitterju. Nato je zapisal, da bi bilo treba Solejmanija odstraniti že pred leti. General Kasem Solejmani je v daljšem obdobju ubil ali hudo poškodoval tisoče Američanov in nameraval jih je umoriti še več, je tvitnil Trump in dodal, da je bil "neposredno ali posredno odgovoren za smrt milijonov ljudi". Čeprav Iran nikoli ne bo tega sposoben priznati, je bil Solejmani osovražen in so se ga v državi bali, je še zatrdil Trump. V Iranu "niso tako žalostni kot skušajo voditelji prikazati svetu. Odstraniti bi ga bilo treba že pred mnogo leti", je zapisal.

Ali Hamenej imenoval novega poveljnika
Iran je po smrti generala zagrozil ZDA z ostrimi povračilnimi ukrepi. Vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je napovedal, da se bo Solejmanijeva pot nadaljevala brez njega, vendar bo storilce doletelo maščevanje. Ajatola je še izrazil prepričanje, da smrt generala ne bo preprečila "končne zmage islama nad imperialisti". Zaradi smrti Solejmanija je razglasil tudi tridnevno nacionalno žalovanje. Ajatola je za novega poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde imenoval Esmaila Kanija, dosedanjega Solejmanijevega namestnika.

ZDA ne želijo vojne z Iranom?
V Teheranu se je na protestih proti "ameriškim zločinom" po petkovih molitvah zbralo več deset tisoč ljudi. Vzklikali so 'smrt Ameriki' in nosili fotografije Solejmanija. Iraški premier Adel Abdelmahdi je ameriški napad obsodil kot agresijo na Irak in nevarno zaostrovanje položaja. Američani so po njegovih ocenah flagrantno prekršili svojo vlogo pri urjenju iraških sil in boja proti džihadistom IS-ja. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je po likvidaciji Solejmanija izjavil, da so ZDA pripravljene na zmanjšanje napetosti. "Ne želimo si vojne z Iranom," je zatrdil. Vendar pa se mora Iran začeti obnašati kot normalna država in nehati podpirati teroriste v celotni regiji, je dejal. Če bo Iran vendarle izbral drugo pot, potem so ZDA pripravljene na "zmeren odgovor". Provokacij Irana ameriška vlada ne bo gledala brez odgovora, je še dejal ameriški zunanji minister in dodal, da sta Irak in Bližnji vzhod s smrtjo Solejmanija danes bolj varna in imata boljše možnosti za življenje v miru in varnosti.

Zaskrbljeni odzivi drugih držav
Po likvidaciji iranskega generala iz sveta prihajajo pozivi k zadržanosti vseh strani in zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar ZN-ja Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zadnjega stopnjevanja napetosti ter poudaril, da si svet ne more privoščiti še ene vojne v Perzijskem zalivu. Rusija je opozorila, da je bil uboj Solejmanija avanturistična poteza, ki bo okrepila napetosti v vsej regiji. "Solejmani je predano ščitil nacionalne interese Irana. Izražamo naše iskreno sožalje iranskemu ljudstvu," so še sporočili iz Moskve, ki je ena ključnih zaveznic Irana na Bližnjem vzhodu. Kitajska je k zadržanosti pozvala vse strani v regiji, "še posebej pa ZDA", da ne bo dodatnega stopnjevanja napetosti. "Kitajska je vedno nasprotovala uporabi sile v mednarodnih odnosih," je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu Geng Šuang. Zaradi smrti iranskega generala so zaskrbljeni tudi v Franciji. Predsednik Emmanuel Macron je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom vse strani pozval, naj se izognejo novemu zaostrovanju napetosti.

MZZ odsvetuje potovanje v Iran
Podobno so k zmanjšanju napetosti pozvali v Berlinu. Kot je dejala tiskovna predstavnica nemške vlade Ulrike Demmer, Nemčija z zaskrbljenostjo spremlja aktivnosti Irana v regiji. "Smo na nevarni točki, zdaj bi bilo treba trezno in zadržano umiriti razmere," je dejala. H končanju "kroga nasilja, provokacij in povračilnih ukrepov" je pozval tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Dodatnemu stopnjevanju nasilja se je treba izogniti za vsako ceno, je zapisal v sporočilu za javnost. V Izraelu, ključnem zavezniku ZDA v regiji, se medtem že pripravljajo na morebitne povračilne ukrepe Irana, ki bi doleteli tudi njih. Na območju na meji s Sirijo so že povišali stopnjo pripravljenosti oboroženih sil. Slovensko zunanje ministrstvo je po smrti iranskega generala pozvalo slovenske državljane, ki so že v Iranu ali tja nameravajo potovati v naslednjih dneh, naj se ne udeležujejo javnih zborovanj, prireditev in žalnih slovesnosti ob njegovi smrti. Prav tako odsvetujejo potovanja v nekatere dele države.