Kavčič se kot raziskovalec na gerontološkem inštitutu Univerze Wayne v Detroitu ukvarja prav s kognitivnim staranjem in zgodnjim odkrivanjem Alzheimerjeve bolezni. Možgani se, tako kot vsi drugi organi, starajo, poudarja, hkrati pa dodaja, da lahko njihovo staranje kljub temu neizogibnemu dejstvu upočasnimo. Veliko lahko naredimo že z zdravim življenjskim slogom, ki zajema zdravo prehrano, dovolj telesne aktivnosti in dobre socialne odnose. Temu je treba dodati še kognitivni trening ali, kot mu pravi sam, umovadbo: "Raba krepi, neraba krni, ta izraz velja za možgane še bolj kot za mišice. Možgane je treba ves čas aktivirati in jih izpostavljati različnim izzivom." To je lahko tudi preventiva pred demenco, boleznijo, ki se je, kot pravi Kavčič, "starejši najbolj bojimo". Čeprav sodobna tehnologija omogoča zgodnje prepoznavanje bolezni in je na trgu tudi kar nekaj različnih zdravil, je demenca še neozdravljiva bolezen.

Tudi star pes se lahko nauči novih trikov

S Kavčičem se strinja tudi Anja Podlesek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: "Ko treniramo možgane, treniramo svoje kognitivne funkcije, kot so pozornost, spomin, jezikovne sposobnosti idr." Vadba in učenje pa ne vplivata zgolj na delovanje možganov, ampak tudi na njihovo zgradbo. Pri tem Podlesek opozarja na nevroplastičnost možganov – sposobnost, da se vse življenje prilagajajo in razvijajo nove povezave, kar pomeni, da smo sposobni učenja vse do konca, in tako rek, da starega psa ni mogoče naučiti novih trikov, nikakor ne velja.

Kognitivni treningi, kot so naloge za spomin, pozornost in reševanje problemov, so koristni za vse starostne skupine. Ključno pa je, da so vaje raznovrstne, redne in prilagojene posamezniku.

Tudi Podlesek poudarja, da na kognitivne sposobnosti vplivajo prehrana, gibanje, dovolj spanja in druženje. Družbena osamitev je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj demence, družinski odnosi, zlasti stiki z vnuki, pa so lahko odlična spodbuda za možgane starejših. Pozitivna usmerjenost, zmanjševanje stresa in dejavnosti, ki združujejo telesni in miselni napor – na primer družabni ples, joga ali taj či – pomembno pripomorejo k ohranjanju kognitivne čilosti.

Življenje je učenje

Da je učenje motor življenja, je prepričana tudi 86-letna Vida Bogataj, nekdanja profesorica nemščine in srbohrvaščine, ki svojega poslanstva ni opustila niti v pokoju. S poučevanjem nemščine v Dnevnem centru Kunaverjeva je stkala pristne vezi s svojimi slušatelji, ki so z njo delili ne le učne ure, temveč tudi druženje, izlete in prijateljstvo.

Po njenih besedah je vsak del telesa pomemben, a dokler deluje um, je vse mogoče. Svoje dni zapolnjuje z druženjem, organizacijo vsakodnevnih opravkov in iskanjem novih izzivov. Njena energija in življenjska filozofija sta navdih za vse, ki razmišljajo, da je pokoj lahko najlepši čas v življenju – če se nanj pripraviš in ostaneš aktiven.

Aktivni možgani za boljše življenje

Za ohranjanje bistrih možganov ni univerzalnega recepta, obstaja pa veliko možnosti, od katerih si lahko vsakdo izbere svoje. Ključ je v tem, da ostanemo mentalno in fizično aktivni ter da vedno iščemo nove izzive – bodisi z učenjem novega jezika, reševanjem križank ali preprosto z odločitvijo, da za pot v trgovino vsakič izberemo drugo pot.